Tako je videti mesto na robu prepada: zemeljski plaz ohromil Sicilijo (video)

Močno neurje je sprožilo obsežen zemeljski plaz, ki je spodjedel tla pod stanovanjskimi objekti in ogrozil celotno mesto. Oblasti opozarjajo, da nevarnosti še ni konec, saj bi nove padavine lahko povzročile dodatne zdrse terena.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Jug Italije so v zadnjih dneh prizadela silovita neurja, najhujše posledice pa beležijo na Siciliji, kjer se oblasti soočajo z obsežnimi plazovi, porušenimi cestami in nevarnostjo nadaljnjih zdrsov terena. V mestu Niscemi se je sprožil eden največjih zemeljskih plazov v zadnjih desetletjih, zaradi katerega je vlada razglasila izredno stanje.

V mestu Niscemi se je sprožil obsežen zemeljski plaz na strmem, geološko nestabilnem pobočju. Zdrs terena je prizadel približno štiri kilometre dolg pas območja, pri čemer je spodjedel tla pod stanovanjskimi objekti in infrastrukturo, zaradi česar so oblasti odredile nujno evakuacijo več kot tisoč prebivalcev.

Posnetki z območja – tudi tisti, ki prikazujejo trenutek sprožitve plazu – razkrivajo globoke razpoke v tleh ter hiše, ki stojijo tik ob robu nastalega prepada.

Trenutek, ko se je sprožil plaz

Kljub dramatičnim prizorom in obsežni materialni škodi za zdaj ni poročil o smrtnih žrtvah ali poškodovanih.

Vlada razglasila nujne ukrepe

Italijanska vlada je za prizadete južne regije uvedla izredno stanje in zagotovila začetnih 100 milijonov evrov za nujne intervencije. Predsednik sicilijanske deželne vlade Renato Schifani je ocenil, da bi skupna škoda na otoku lahko presegla 1,4 milijarde evrov, predvsem zaradi uničenih prometnic, stanovanjskih objektov in druge infrastrukture.

Strokovnjaki obenem opozarjajo, da nevarnosti še zdaleč ni konec. Teren v okolici Niscemija ostaja izjemno nestabilen, nove obilne padavine pa bi lahko sprožile dodatne plazove in resno ogrozile tudi zgodovinsko središče mesta.

Mesto na nestabilnih tleh

Niscemi velja za geološko problematično območje že stoletja. Zgrajen je na glinastih gričih nad mestom Gela, kar je v preteklosti večkrat povzročilo zdrse terena. Že zgodovinski zapisi omenjajo velike plazove, ki so močno preoblikovali pokrajino.

Arheolog in naravoslovec Saverio Landolina Nave je leta 1792 opisal obsežen plaz iz marca 1790, ki je trajal osem dni in bistveno spremenil relief območja, a se – podobno kot danes – končal brez večjega števila žrtev.

Spomini na leto 1997

Niscemi je velik plaz doživel tudi 12. oktobra 1997. Prebivalci četrti Sante Croci in Santa Maria so takrat poročali o pokanju zidov in naglem širjenju razpok na stavbah, saj je zemlja zaradi dolgotrajnega dežja postala povsem nasičena z vodo.

Deli naselja so se takrat postopoma sesedali v stopničastih segmentih. Po podatkih italijanske tiskovne agencije Ansa je bilo evakuiranih okoli tisoč ljudi, škoda pa je bila ogromna, tudi tedaj brez smrtnih žrtev.

plaz sicilija

Analize sicilijanske civilne zaščite so že takrat opozorile na ključne težave: slabo urejeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda ter gradnjo naselij na neprimernem, nestabilnem terenu. Med nujnimi ukrepi so predlagali preselitev prebivalcev iz najbolj ogroženih območij in izgradnjo učinkovitega drenažnega sistema.

Po koncu izrednega stanja so bili izvedeni le omejeni infrastrukturni posegi, predvsem manjša dela za odvajanje vode proti potoku Benefizio, kar se je zdaj izkazalo za nezadostno.

Težave po vsej Italiji

Podobni vzorci se pojavljajo tudi drugod po državi. Strokovnjaki opozarjajo, da se spomin na poplave in plazove hitro izbriše zunaj neposredno prizadetih območij, kar vodi v ponavljanje istih napak. Takšne razmere so v preteklosti zaznali v Piemontu, Emiliji – Romanji in na jugu Italije.

Italija sicer velja za državo z največjim številom plazov v Evropi. Analize arhiva agencije Ansa kažejo, da je bilo pravnomočnih obsodb odgovornih – tudi v primerih, kjer je bil ugotovljen človeški nemar – razmeroma malo.

plaz sicilija

Znanstvena raziskava Societal landslide and flood risk in Italy avtorjev Bianchija, Guzzettija, Rossija in Salvattija razkriva skrb vzbujajoč trend: število hudih plazov se je z 162 v drugi polovici 19. stoletja povečalo na 509 v prvi polovici 20. stoletja, med letoma 1950 in 2008 pa so zabeležili kar 2204 resne primere.

Zgovoren je tudi primer mesta Sarno. Med letoma 1841 in 1939 so tam zabeležili pet plazov, po drugi svetovni vojni do leta 1998 pa kar 36, vključno s katastrofalnim dogodkom iz leta 1998.

Dogajanje na Siciliji tako znova odpira vprašanje, ali bodo tokrat opozorila stroke končno prerasla v dolgoročne in sistemske rešitve – še preden se zgodi nova tragedija.