Splošne koristi telesne dejavnosti
Redna telesna dejavnost povzroči številne pozitivne prilagoditve v telesu tistih, ki jo izvajajo. Te prilagoditve poleg povečanja mišične in kardiorespiratorne funkcije varujejo telo pred številnimi boleznimi kot povišan holesterol, osteoporoza, sladkorna bolezen in hipertenzija. Vse prilagoditve, ki jih povzroča telesna vadba, tudi zmanjšajo umrljivost zaradi nekaterih vrst raka, kot so rak debelega črevesa, dojke in pljuč. Zahvaljujoč tem blagodejnim učinkom številne vlade spodbujajo prebivalstvo, da poveča raven telesne dejavnosti do te mere, da si nabere vsaj trideset minut dnevne vadbe vsaj štiri dni na teden.
Koristi za kardiorespiratorno funkcijo
Povečanje vaše kardiorespiratorne funkcionalnosti pomeni, da lahko izvajate telesne vaje z večjo lahkoto in manjšo porabo energije. Ta prilagoditev je posledica večje učinkovitosti, s katero telo črpa kisik iz krvi in ga prenaša v delujoče mišice, kjer se uporablja za izpolnjevanje potreb celične energije. V nasprotju s tem, kar mnogi mislijo, vadba ne more povečati oblike, volumna ali sposobnosti pljuč, da se razširijo, zato telesna aktivnost ne poveča vitalne kapacitete, torej tistega parametra, ki kaže največjo količino zraka, ki jo subjekt lahko mobilizira v maksimalnem dihalnem aktu. Torej, ko se oseba brez kondicije pritožuje zaradi kratkega dihanja med telesno vadbo, to ne pomeni, da so njena pljuča manjša ali manj učinkovita kot pljuča trenirane osebe (razen če so prisotne posebne bolezni, kot so astma, bronhitis ali emfizem). Zmogljivost vadbe pravzaprav ni povezana toliko z absolutno razpoložljivostjo kisika, temveč z njegovo relativno razpoložljivostjo. Srce treniranega človeka je sposobno prečrpati večje količine krvi in celicam dostaviti več kisika in hranil. Poleg tega različna tkiva, zlasti mišično, optimizirajo svojo sposobnost črpanja kisika iz krvi in hitrega odstranjevanja ogljikovega dioksida, ki nastaja kot odpadni produkt. Ko imate neko svojo stopnjo kardiorespiratorne funkcionalnosti, pomeni, da lahko izvajate telesno vajo z večjo lahkoto in manjšo porabo energije. Telesna aktivnost poveča vitalne kapacitete, torej tisti parameter, ki kaže največjo količino zraka, ki jo subjekt lahko mobilizira v maksimalnem dihalnem aktu. Zmogljivost vadbe dejansko ni povezana toliko z absolutno zalogo kisika, temveč z njegovo relativno nizko koristjo. Srce treniranega človeka je sposobno prečrpati večjo količino krvi in celicam dostaviti več kisika in hranil. Poleg tega različna tkiva, zlasti mišice, optimizirajo svojo sposobnost črpanja kisika iz krvi in hitrega izločanja ogljikovega dioksida, ki nastaja kot odpadni produkt. Verjetno je eden največjih izzivov sodobne družbe prav spodbujanje k bolj zdravemu življenjskemu slogu, ki vključuje redno telesno aktivnost.
