Na to nelogičnost je portal N1 opozorila bralka, ki so jo pred časom ustavili v sklopu policijskega nadzora. Policisti so ugotovili, da sprednja bočna stekla njenega avtomobila ne prepuščajo dovolj svetlobe. Sledila je globa, odvzem registrskih tablic in obveznost, da zatemnitveno folijo odstrani oziroma zamenja stekla.
Šele po odpravi nepravilnosti in ponovnem preverjanju na policijski postaji je lahko znova normalno uporabljala vozilo.
Ob tem se je postavilo vprašanje: zakaj enaka pravila veljajo za domače voznike, za tujce pa očitno ne?
Kaj sploh dovoljuje slovenska zakonodaja?
Podrobna pravila o zatemnjevanju stekel določa Pravilnik o delih in opremi vozil.
Ta natančno opredeljuje, koliko svetlobe morajo prepuščati posamezna stekla:
vetrobransko steklo in prednja bočna stekla (pri vozniku in sovozniku) morajo prepuščati vsaj 70 % svetlobe,
dovoljen je ozek zaščitni pas na zgornjem robu vetrobranskega stekla, namenjen zaščiti pred soncem,
zrcalne folije, ki odbijajo več kot 25 % svetlobe navzven, so prepovedane,
če so zadnja stekla zelo zatemnjena (pod 30 % prepustnosti), mora imeti vozilo vzvratni ogledali na obeh straneh.
Gre torej za natančno določena tehnična pravila, katerih namen je predvsem varnost v prometu – dobra vidljivost voznika navzven in drugih udeležencev navznoter.
Kako policija preverja zatemnjenost?
Policija uporablja posebne merilnike, s katerimi preverja odsevnost in svetlobno prepustnost stekel. Če obstaja sum, da vozilo ne ustreza predpisom ali da so bile izvedene nedovoljene predelave, lahko policist odredi tudi izredni tehnični pregled pri pooblaščeni ustanovi.
Če se ugotovi kršitev, ima policija pravico vozilo izločiti iz prometa, odvzeti registrske tablice in prometno dovoljenje. Voznik lahko vozilo znova uporablja šele, ko so nepravilnosti odpravljene.
Za takšne kršitve zakon predvideva globo v višini 400 evrov.
Kje se zatakne pri tujih vozilih?
Ključno razliko prinaša mednarodna konvencija o cestnem prometu (Dunajska konvencija), ki določa osnovne tehnične standarde za vozila, registrirana v drugih državah. Ti standardi urejajo predvsem temeljne varnostne elemente – zavore, luči, signalizacijo, varnostno opremo.
Ker konvencija ne določa minimalne dovoljene svetlobne prepustnosti stekel, lahko vozila, registrirana v tujini, po slovenskih cestah vozijo tudi z bolj zatemnjenimi stekli, kot je dovoljeno za domača vozila.
Slovenija lahko za lastna vozila določa strožja pravila, ne more pa jih enostransko uveljavljati za vozila iz drugih držav, če ta izpolnjujejo mednarodne standarde.
Neenakost na cesti – zakonita, a vprašljiva
Tako prihaja do situacije, ki jo številni vozniki doživljajo kot krivično:
Slovenec je za pretemna stekla kaznovan, tuji voznik pa se lahko z enakimi stekli brez težav vozi mimo.
Čeprav je takšna ureditev pravno utemeljena, odpira vprašanja o enakosti obravnave v prometu in tudi o tem, ali bi bilo smiselno na ravni EU razmisliti o bolj poenotenih pravilih.
Do takrat pa ostaja dejstvo:
👉 slovenski vozniki morajo pri zatemnjevanju stekel striktno upoštevati domače predpise – tudi če na sosednjem pasu mimo njih pelje vozilo s precej temnejšimi šipami.
