Lahko bi rekli, da smo se znašli v obdobju nekakšnega akutnega stresa. Pri veliko ljudeh so se zato pojavila neprijetna čustva strahu, žalosti, osamljenosti in jeze. V primeru, da so tovrstna čustva zelo intenzivna, trajajo dalj časa in se jim pridružijo še negativne misli ter telesni simptomi, lahko sčasoma privedejo do paničnih napadov.
Psiholog Domen Hartte še doda: ”Ob odprtju telefonske linije za psihološko pomoč, 23. marca, smo dnevno beležili okoli šest klicev. Zadnjih nekaj dni je število klicev nižje – približno dva do trije na dan. Najpogosteje kličejo ljudje, ki jih je strah za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih. Prav tako kličejo ljudje, ki se soočajo z občutki dolgčasja, jeze, tesnobe in žalosti.”
Ob težjih oblikah depresije ali tesnobe ukvarjanje s prijetnimi aktivnostmni in tehnikami sproščanja ni dovolj za okrevanje. Potrebno je zdravljenje z antidepresivi. Tovrstna zdravila vam predpiše psihiater ali osebni zdravnik. Svojim pacientom rad povem, naj si antidepresiv predstavljajo kot nekakšno berglo, ki jim bo pomagala pri spremembi življenjskega sloga.
O tesnobi v času izrednih razmer smo se pogovarjali tudi z Mirjano Furlan, dr.med., spec. psih. , ki situacijo razloži takole: ” Takoj po razglasitvi epidemije je tesnoba preplavila
Slovenijo. Zaradi občutka grozeče nevarnosti, nesigurnosti in nemoči je tesnoba, bogato podprta s strani medijev in vladnih sporočil, vsaj za trenutek obiskala praktično vsakega Slovenca. Nato so se začeli praktični ukrepi – delo od doma, trgovine s prehrambenimi izdelki so ostajale odprte, hrane ni zmanjkovalo, zaščitna sredstva so začela prihajati in tesnoba je pri večini ljudi popustila. Bolj občutljivi, manj stabilni in ljudje, ki so imeli že predhodno težave s tesnobo ostajajo tesnobni še naprej. Nekoliko večja splošna tesnoba se je ponovno pojavila po razglasitvi prepovedi gibanja zunaj meja občin stalnega ali začasnega prebivališča, a se je, verjetno tudi zaradi sprememb tona vladnih sporočil in medijskega poročanja v bolj umirjenem slogu, umirila. Situacijsko tesnobo blažimo z anksiolitiki (pomirjevali), ki pa hitro povzročajo odvisnost in so namenjena le kratkotrajni uporabi. V kolikor je tesnoba prisotna daljši čas, jo zdravimo z antidepresivi. ”
Začeti je treba z majhnimi koraki, prijazno do sebe, kolikor zmorete.
Najprej – čas zase. Pojdite na krajše sprehode v naravo z izkloplkjenim telefonom. Občudujte lepoto narave, poslušajte naravo – pol ure vsak dan dela čudeže.
