Najlažja stvar letošnjega leta bo izbira besede leta 2020: koronavirus. Vplival (oz. še vedno vpliva in bo tako še kar nekaj časa) je na vsa področja našega življenja. Svet se je za nekaj mesecev popolnoma ustavil, v karanteni so bile skoraj vse države sveta. Ljudje pa smo se takrat razdelili na pol. Na tiste, ki smo lahko delali od doma in nam je bila karantena dober izgovor, da smo v in okoli hiše naredili vse tisto, s čimer smo odlašali že od lanske pomladi, da smo se družili z domačimi, postali kuharji, vrtičkarji, brali knjige, gledali serije, predvsem pa izkoristili čas za počitek in regeneracijo. Spočiti pa se niso mogli tisti, ki so bili zaradi epidemije na čakanju, izgubili stranke, bili primorani zapreti popoldanske dejavnosti in podjetja ter je bila njihova glavna skrb med karanteno ta, od kod in na kakšen način bodo dobili mesečni dohodek, ki ga potrebujejo za preživetje.
Ena izmed dejavnosti, ki je bila najbolj prizadeta in se šele sedaj počasi »pobira«, je glasbena industrija. Ko je bila razglašena epidemija, se je vse začelo podirati kot domine. Kot po tekočem traku so začeli odpovedovati ali prestavljati koncerte in večje dogodke. Še danes so glasbeniki v negotovosti, saj še vedno velja odlok, da je dovoljeno zbiranje do 500 oseb. Zanimalo me je, kaj so poklicni glasbeniki počeli med karanteno, kako je vplivala nanje in na njihovo umetniško ustvarjanje, ali so jo izkoristili za pisanje novih pesmi, so imeli koncerte v živo na družabnih omrežjih, … Zato sem poklicala nekaj obalnih glasbenikov in tistih, ki jim glasba, koncerti oz. dogodki predstavljajo glavni vir zaslužka.
Lea Sirk: »Epidemija je name vplivala negativno in pozitivno hkrati. Pogrešala sem oder, svojo publiko in tisti način izražanja, od katerega glasbeniki postanemo na nek način odvisni. Je bilo pa še kako dobro malo “ustaviti konje” in razmisliti o generalnem počitku, pripravi na naslednje obdobje in predvsem zaključiti z vsem, kar je ostalo nedokončano. In tega ni bilo malo. Naužila sem se srečnih trenutkov s svojima hčerkama, ki sem ju resnično potrebovala za “polnjenje baterij”. Zdaj pa v polnem zagonu nazaj v glasbo, studio in na teren. Sem pred izidom nove pesmi, zato bo imelo poletje še lepši pridih. Na pesmi sem intenzivno delala skoraj pol leta in sama mislim, da gre za moj najboljši izdelek do sedaj. Tudi zato je bila karantena toliko bolj posebna. Komaj čakam, da vam jo predstavim.«
Jure Lesar: »Karantena je bila zame po eni strani produktivna, po drugi pa niti ne. Posvečal sem se samemu sebi, veliko sem tekel, bral, tako da je bilo na trenutke kar ležerno. Sicer sem pa med karanteno dokončal tudi svojo drugo ploščo, ki bo izšla oktobra. Hkrati sem začel pisati pesmi za naslednji, tretji album. Ker je bilo vsak dan karantene po internetu mogoče zaslediti veliko koncertov glasbenikov iz vse Slovenije, sem sam to počel le občasno.«
Lean Kozlar – Luigi: »Takoj, ko so nas zaprli v hiše, sem začel s karantenskimi video posnetki. Učne ure kitare sem imel kar preko Skypa. Posnel sem tudi dva videospota, enega za svoj novi singel Zaplešimo v noč, drugega pa v sodelovanju z Mestno občino Koper, ki so ga izdali ob občinskem prazniku. Seveda smo ob tem upoštevali vsa higienska in varnostna priporočila, ki sta jih izdala NIJZ in vlada. Drugače pa sem čas izkoristil tudi za delo na njivi in tega ni bilo malo. Karantena pa je zdaj preteklost, tako da je bila že prva polovica junija glasbeno bolj pestra, še več dela pa bomo imeli v nasednjih mesecih.«
Žiga Rustja: »Nekaj zastavljenih stvari je odpadlo. Predvsem je epidemija vplivala na to, da se kot glasbeniki nismo mogli dobivati na vajah in skupaj ustvarjati. Kar naenkrat smo postali obrtniki. Vsak se je držal zase in delal od doma. V tem obdobju sem začel ustvarjati tretji album. Snemati je moral vsak sam, potem smo si posnetke pošiljali in jih zlepili skupaj. Vsekakor ni bilo tako preprosto, kot bi bilo v normalnih pogojih. Finančne izgube pa nismo imeli samo zaradi odpovedi dogodkov, ampak tudi zaradi SAZAS-a in IPF-a. Koncertov preko družbenih omrežij nisem imel, ker to preprosto ni moj način izražanja. Verjamem, da so se z virtualnimi koncerti nekateri glasbeniki želeli približati občinstvu, kar je tudi sicer velika težava slovenskih izvajalcev. Seveda pa so bili najbolj uspešni “live” koncerti že znanih svetovnih glasbenikov, ki so tako tudi vsaj malo nadomestili odpovedane turneje in potolažili oboževalce. Velika razlika je, če bi na primer sam izdal pesem Tvoja oblika, ali če to naredi Ed Sheeran (op. a. Shape of you). Enako je bilo med karanteno tudi s koncerti preko družbenih omrežij. Sam sem se med karanteno posvetil predvsem družini, punci Tini in sinu Blažu, pa tudi sebi. Dokončal in posnel sem svojo novo pesem Pridi, greva in izšel je tudi videospot.«
Milan Klemenčič – Miki (podjetje Galaxy sound and light – GSL): »Za nas je karantena pomenila katastrofo. Za ozvočenje in razsvetljavo smo nazadnje poskrbeli na dogodku, ki je bil 23. februarja. Od 15. marca naprej nismo delali nič in tudi sedaj ne kaže dobro, saj so vse prireditve in koncerti odpovedani. Kljub temu, da je dovoljeno zbiranje do 500 ljudi, si organizatorji dogodkov ne upajo organizirati oz. je sedaj tako že prepozno, saj organizacija večjega dogodka zahteva tudi po več mesecev priprav. Zaradi epidemije je ostalo naše podjetje popolnoma brez prihodkov. Sam sem bil na čakanju in pridobil pomoč od države. Stroški podjetja pa so ostali enaki; potrebno je bilo plačati skladišča, računovodstvo, telefone in ostal račune, kar nam je predstavljalo velik minus. Ozvočevalci še vedno nimamo dela. Vse se odpira, hoteli, restavracije, odprle so se tudi šole. Večjih dogodkov pa še kar ni. Precej smo razočarani in slabe volje, ker je prihodnost negotova in nikoli ne vemo, kdaj se bo lahko zgodil drugi val. Naša oprema pa stoji in bo zastarala, mi pa moramo kljub vsemu obnoviti certifikate.«
Manca Hribovšek
