Ko zdravnik pregleda krvne izvide, je med pomembnimi podatki pogosto tudi vrednost CRP oziroma C-reaktivnega proteina. Gre za marker vnetja v telesu, ki ga jetra proizvajajo kot odziv na vnetne procese. Povišane vrednosti lahko spremljajo okužbe, poškodbe, kronični stres organizma ali različna bolezenska stanja, zato CRP zdravnikom pomaga pri oceni zdravstvenega stanja in spremljanju poteka zdravljenja.
CRP se poveča pri virusnih, bakterijskih ali glivičnih okužbah, spremlja pa se tudi ob sumu na avtoimunske bolezni in po operacijah, da bi pravočasno zaznali morebitno okužbo. Ko je terapija učinkovita, vrednosti praviloma upadajo.
Kaj pomenijo vrednosti CRP?
Na povišan CRP lahko poleg bolezni vplivajo tudi kajenje, sladkorna bolezen, nespečnost, vnetje dlesni, nosečnost, prekomerna telesna teža in nezdrav življenjski slog.
3–10 mg/L: blago povišanje, pogosto povezano z nezdravimi navadami ali kroničnim vnetjem
10–100 mg/L: zmerno povišanje, pogosto pri prehladih in sezonskih boleznih
nad 100 mg/L: lahko kaže na resnejšo bakterijsko okužbo
Pomembno je vedeti, da tudi nizke vrednosti ne izključujejo blagega vnetja, zato je treba izvide vedno interpretirati celostno in v posvetu z zdravnikom.
Zakaj življenjski slog vpliva na vnetja?
Namesto da se osredotočamo zgolj na laboratorijsko vrednost, je smiselno razmisliti, katere vsakodnevne navade vplivajo na vnetne procese v telesu.
Vnetja spodbujajo:
ultra predelana hrana
dodani sladkorji
alkohol in kajenje
transmaščobe in prekomeren vnos nasičenih maščob
sedeč način življenja
pomanjkanje kakovostnega spanca
Dolgotrajno zdravje ne temelji na dodatkih ali zdravilih, temveč na osnovah: dovolj spanja, rednem gibanju, hidraciji, uravnoteženi prehrani in skrbi za ustno zdravje.
Hrana, ki pomaga zmanjševati vnetja
Dobra novica je, da lahko z ustrezno prehrano pomembno vplivamo na zmanjševanje vnetnih procesov.
Omega-3 maščobne kisline
Najdemo jih v mastnih ribah (losos, sardine, skuša), lanenih in chia semenih ter orehih. Ribe je priporočljivo uživati dvakrat tedensko.
Ekstra deviško oljčno olje
Vsebuje oleokantal, spojino s protivnetnim učinkom. Dve do tri žlice dnevno lahko enostavno vključimo v prehrano.
Temnozelena listnata zelenjava
Špinača, ohrovt, brokoli in rukola vsebujejo vlaknine in antioksidante. Priporočljivo je uživati zelenjavo vsak dan.
Citrusi in vitamin C
Pomaranče, grenivke, limone in kivi podpirajo imunski sistem in delujejo antioksidativno.
Jagodičevje
Borovnice, robide, ribez in višnje vsebujejo polifenole, ki zmanjšujejo oksidativni stres. Uporabimo lahko tudi zamrznjene različice.
Polnovredna žita
Polnovredna žita ter psevdožita, kot sta kvinoja in amarant, vsebujejo vlaknine, vitamine in minerale, ki podpirajo zdravje.
Oreščki in semena
Dnevna porcija približno 30 g zagotavlja zdrave maščobe in vlaknine. Izbirajte nesoljene in nepražene.
Majhne spremembe z velikim učinkom
Zdrav življenjski slog pogosto pomeni tudi preproste in dostopne odločitve: hoja namesto vožnje, voda namesto sladkih pijač, sadje namesto industrijskih prigrizkov. Takšne izbire ne le izboljšujejo zdravje, temveč so pogosto tudi prijaznejše do denarnice.
Namesto razmišljanja, kaj iz prehrane izločiti, je bolj smiselno razmišljati, kaj dodati. Ko telesu zagotovimo hranila, ki jih potrebuje, se prostor za živila, ki spodbujajo vnetja, naravno zmanjša.
Skrb za zdravje se začne pri vsakodnevnih navadah — in prav te lahko dolgoročno pripomorejo k zmanjšanju vnetnih procesov ter boljšemu počutju.
