Koper stavi na turiste, ki prihajajo na dnevne obiske s potniškimi ladjami, in na dnevne goste, ki bodo zavili do prvega dostopnega kopališča v Žusterni. Sprejemljive cene, lepa plaža in zakaj bi zapravljali čas z vožnjo do Izole ali Portoroža po prepolnih cestah.
Izola stavi na nekaj cenejše hotelske nastanitve in oddajanje apartmajev in velik obisk predvsem ob prireditvah, kot so Pomol okusov in podobno. V Piran prihajajo samo tisti, ki imajo dovolj denarja, da si lahko privoščijo parkirnino, deci vina po šest eurov in kavo za tri in pol. Nekaj butičnih hotelov in precej apartmajev, ki če že niso lepo urejeni, pa so vsekakor med dražjimi. V Portorož prihajajo hotelski gostje, ki doma s ponosom lahko povedo prijateljem, da so bili v hotelu v Portorožu. Čas preživljajo na plaži in kolesarskih ogledih okolice. Drugi del gostov predstavljajo tisti z manj denarja, ki najemajo apartmaje, pa tudi če so stran od plaže, iščejo njim znane trgovine za nakup hrane in pijače, gostilne s hitro hrano in čim cenejši prostor na plaži in parkirni prostor raje v Luciji kot v Portorožu, ker je razlika v ceni res velika.
Občine pobirajo denar od turistične takse in zelo dragih parkirnin. Vsi zadovoljni. To se je zgodilo brez velikih posegov politike v razvoj turizma v zadnjih letih. Preživimo teh nekaj mesecev, zaslužimo čim več v čim krajšem času in potem čakajmo na novo sezono. Mogoče tudi tako ni nič narobe. Vsake toliko zaidem v zelo dobro ribjo gostilno v hrvaški Istri. Lastnik ima štiri apartmaje, ki jih začne oddajati sredi maja in jih zapre sredi septembra. Gostilno ima odprto večji del leta samo čez vikende in niti na misel mu ne pride, da bi imel odprto gostilno, razen julija in avgusta, tudi čez teden. S svojim življenjem je zadovoljen in si ne želi sprememb. Mnogokrat je bolje nič velikih sprememb, kot pa, da so te slabe in nepremišljene. Ljudje znamo svoje življenje bolj ali manj dobro usmerjati, ko pa gre za usmerjanje skupnega življenja, pa nam ne gre več tako dobro.
