Če nas jezi poletna avtomobilska gneča, se lahko usedemo na motor in kolone nam ne pridejo do živega. Če nam gredo na živce neumni, nesramni, celo podli komentarji pod fb novicami, jih pač ne prebiramo. Če nas obkladanja med politiki in napol politiki z Mussoliniji, Hitlerji, obešanji in podobnim žalostijo, se jim pač izognemo. Še informativnih oddaj na televiziji ali novic nasploh nam ni treba spremljati, če nočemo. S tem ne rešimo težav, se jim pa lahko izognemo.
Obstajajo pa take, ki se jim ne moremo izogniti. Mislim, da je eden od najbolj pomembnih občutkov občutek varnosti in bistven del tega občutka je tudi stabilnost. Sprememb na sploh ne maramo, še posebej, če se zgodijo hitro in nepričakovano.
Danes dobimo nove davke, si skladno s tem organiziramo življenje in posel in politika nam jih ponovno spremeni čez mesec dni. Dobimo obvezno božičnico, eni se je veselijo, drugi bentijo, a eni in drugi se medtem skušajo prilagoditi novim pravilom, po enem tednu pa tudi to ni več zagotovo. Kako jemati igro zares, če nekdo ves čas spreminja pravila? Kako jemati zares nekoga, ki nam ves čas spreminja pravila igre?
Težko ali nikakor.
