Gotovo vsakdo pozna nekoga – ali je (bil) tudi sam ta zanesenjak – ki je v svoji kleti ali garaži »šraufal« katerega od kultnih Tomosovih mopedov. Ti so v Kopru nastajali vse od leta 1954, ko se je slovensko politično vodstvo odločilo, da Tovarno motornih koles Sežana, krajše Tomos, postavi v Koper.
Tovarno je slavnostno otvoril Tito
Delavnice za montažo motorjev so bile sprva začasno vmeščene ob severnem robu mestnega jedra, in sicer v prazne prostore preseljene tovarne ribjih konzerv. Vodstvo je podpisalo licenčno pogodbo z graškim podjetjem Steyr-Daimler-Puch za izdelavo motorjev in tako postopoma vzpostavilo lastno proizvodnjo. Ambiciozne cilje so uresničevali postopoma, preboj pa se je zgodil z izgradnjo novega tovarniškega kompleksa. Ta je bil v Olmu dokončan leta 1959, 14. junija istega leta ga je slavnostno otvoril Josip Broz Tito.
Tudi kasneje je tovarno obiskalo več uglednih mednarodnih gostov iz vrst vodilnih politikov neuvrščenih držav: etiopski kralj Haile Selassie, egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser, predsednica vlade Šrilanke Sirimavo Bandaranaike in drugi.
Vodilni zaposlovalec
Kot v besedilu ob razstavi o Tomosu pripoveduje dr. Neža Čebron Lipovec, raziskovalka s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, je Tomos izjemen spomenik povojnega razvoja tako Kopra in Istre kot tudi Slovenije in Jugoslavije. »Tovarna je zaznamovala Koper in podeželje z gospodarskega, prostorskega in predvsem družbenega vidika. Tomos je skupaj s pristaniščem predstavljal enega od dveh stebrov severnoistrskega povojnega gospodarstva. Bil je vodilni zaposlovalec v regiji. Tovarna je bila vzorčni primer socialistične družbene organizacije ̶ emblem jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja,« pripoveduje.
Od petih zaposlenih leta 1954 je v naslednjem desetletju število skokovito naraslo, Tomos je v povprečju zaposloval okoli 3000 delavcev, največ, 4200 jih je bilo 1971. Izdelovali so motorna kolesa, izvenkrmne motorje, tudi črpalke, multikultivatorje in vlečnice za smučarje. Tomos je postal prepoznaven tudi v tujini, 1965 je bila na Nizozemskem odprta tovarna Tomos Nederland, 1971 pa v Gani tovarna Tomos Ghana, ki jo je vodil Aurelio Flego, oče televizijske voditeljice in modne blogerke Lorelle Flego ter radijskega voditelja in glasbenega producenta Andrea F. Njuna mati, Isabella Flego, je njihovo afriško obdobje opisala v knjigi Spomini iznad Ekvatorja, ki je izšla pred nekaj leti.
Mama, dom in kruh
»Tomos je pomenil predvsem temelj kolektivne identitete številnih prebivalcev mesta. Tovarna ni bila le proizvodni prostor, ampak je bila zasnovana celovito. Njeni oddelki so obsegali vse faze od snovanja do proizvodnje in prodaje. V socialističnem duhu je bilo poskrbljeno za zaposlene. Tovarna je imela svojo zdravstveno, zobozdravstveno in fizioterapevtsko ambulanto, planinsko društvo, nogometno ekipo in časopis. V njenih prostorih so organizirali številna praznovanja, zabave in družabne dejavnosti. Pogosto sta bila v tovarni zaposlena oba starša ene družine, tako je tovarna sooblikovala življenja celotnih družin, torej ne »le« treh ali štirih tisoč zaposlenih. Usmerjena v dobrobit svojih delavcev je predstavljala in še danes predstavlja močan občutek pripadnosti,« poudarja Čebron Lipovec. Nekdanji zaposleni so denimo na spominskem večeru »Pripovedujem zgodbo mesta: Tomos v naših spominih« leta 2012 pomen tovarne opisali tako: »Bila je naša mama, naš dom, naš kruh.«
Tomosovi mopedi in izvenkrmni motorji so medtem postali simboli prosperitete jugoslovanskega socializma in hkrati tudi gibanja neuvrščenih. Tomosove kolibrije so uporabljali tanzanijska kurirska služba na peščenih terenih, alžirski brigadirji in sirska policija.
Dirkanje s Tomosi
Od prve tekme v Portorožu 1958 pa je Tomos slovel tudi po svojih dirkalnikih in po zmagah svojih dirkačev na domačih, nato pa tudi številnih mednarodnih tekmah.
Ena takih bo tudi letošnjo jesen na letališču Portorož. V počastitev 75. obletnice motoGP dirk bo namreč Avtomoto društvo Domžale 13. oktobra 2024 organiziralo Festival starodobnih dirkalnih motorjev in promocijske dirke v razredih 50-500 ccm pod imenom Classic moto race festival.
Prve motodirke so bile po cestah Portoroža že 1958, na Aerodromu Portorož pa vse do leta 2002. Kot posebni gost bo na letošnji dirki najuspešnejši voznik v cestno hitrostnem motociklizmu, petnajstkratni svetovni prvak Italijan Giaccomo Agostini. Na dirko je prijavljen tudi že Koprčan Mladen Orejaš, ki dirka na repliki Tomosovega D6.
Zaradi pomanjkanja domačih dirk Orejaš v zadnjem času tekmuje na hrvaškem motociklističnem prvenstvu starodobnikov, kjer bo na prihodnjih dirkah lovil mesto na stopničkah v skupnem seštevku. Kot pravi dirkač, v prvenstvu domala vsi tekmujejo s Tomosi, izjema sta dve Hondi. Na Hrvaškem je tudi zelo popularna amaterska moto liga, kjer vozijo samo Tomosove starodobnike. Med Šmarjami in Dragonjo imajo še vztrajnostno dirko, kjer tekmujejo z avtomatiki, prilagojenimi kros stezam, pred leti pa so bili popularni tudi »drag raci« na Serminu.
»Že kot otroci smo noreli s temi motorji, dirke pa organizirali na parkiriščih, poligonih …,« se spominja Orejaš, ki mu Tomosov dirkalnik predstavlja izziv, dirka pa poseben »gušt«. Ker je dele za dirkalnik danes nemogoče dobiti, mu pri popravilih pomagajo prijatelji, z drugimi dirkači pa si tudi izmenjujejo nasvete in ideje glede nastavitev. »Na dirki pa smo nato tekmeci,« pravi Orejaš in dodaja, da komaj čaka tekmo v Portorožu.
Tomos je odigral tudi ključno vlogo pri oblikovanju nove podobe Kopra. Že v prvih povojnih urbanističnih načrtih za Koper arhitekta Nika Bežka je bil prostor med Škocjanom in Olmom predviden za postopno rast obrtno-industrijske cone. Visoko arhitekturno vrednost je imel novi tovarniški kompleks v Olmu, ki sta ga 1955 zasnovala arhitekt Miroslav Gregorič in statik Danijel Smrekar. Sestavljale so ga proizvodne hale in paviljonsko zasnovane upravne stavbe. »Kompleks je bil zgleden primer moderne industrijske arhitekture,« opisuje dr. Neža Čebron Lipovec.
Hiter razvoj tovarne pa je spodbudil množično zaposlovanje in posledično tudi priseljevanje iz vseh jugoslovanskih republik, kar je narekovalo tudi hitro gradnjo stanovanj. Za Tomosove delavce so bile že leta 1956 načrtovane osemnadstropne stolpnice v Semedeli, tik ob obstoječi modernistični soseski t. i. »radio-tranzistorjev«. Zaradi slabe nosilnosti tal niso bile izgrajene. V zameno je bil 1957 po načrtih Eda Mihevca zgrajen znameniti Tomosov nebotičnik za samske delavce na Belvederju. »Odlikovala ga je izjemna modernost v podobi in zasnovi, v mestu je bila to edina stavba z dvigalom,« razlaga raziskovalka.
Večina stanovanj za Tomosove delavce je bila kasneje zgrajenih v Semedeli, moderni soseski, ki jo je 1956 zasnoval Bežek. Od 1958 je njeno podobo narekoval arhitekt Mihevc. »Z ekipo sodelavcev iz lokalnega Investbiroja je v svojem značilnem tradicionalističnem tonu zasnoval tudi drugi dve soseski, ki sta gostili delavce Tomosa. Od 1962 se je pri Škocjanu – nova Šalara nadaljevala gradnja soseske delavskih vrstnih hišic ob že obstoječih vrstnih hišicah podjetja Stil. 1965 je bila zasnovana še soseska atrijskih hišic in večstanovanjskih stavb v Olmu. Gradnjo stanovanj je spremljala gradnja družbenih centrov (trgovin, pošt, barov, trafik …) ter vrtcev, postopoma tudi šol,« še pripoveduje Čebron Lipovec.
Leta 2021 so v koprskem Libertasu pripravili razstavo o Tomosu, ki si jo je ogledalo več kot šest tisoč ljudi. V Kopru, na novi lokaciji na Kidričevi ulici 23a, pa domuje tudi muzej Tomos, kjer obiskovalci lahko vidijo izjemno zbirko originalnih Tomosovih motorjev, veliko fotografij, marketinškega in propagandnega materiala. »Ogledi so vodeni in obiskovalcem znamo odgovoriti na vsa vprašanja. Odziv je izjemen. Od odprtja smo našteli preko 2500 obiskovalcev s celega sveta in bivše skupne države, ki ciljno pridejo v Koper prav zaradi Tomosovega muzeja in zbirke. Ocene na googlu so same petice, kar veliko pove, kako delamo,« pravi Stevo Vujič, ki je idejo za muzej dobil pri svoji družini, saj je bil njegov oče zaposlen v Tomosu. »Mi tega ne razumemo samo kot muzej motorjev, ampak kot zgodbo ljudi, mesta in časa, v katerem je deloval Tomos,« še pravi Vujič.
Muzej je odprt ob sredah in petkih od 18 do 21 ure in sobote in nedelje od 10 do 13, se pa lahko dogovorijo s skupinami ali posamezniki tudi izven urnika, če je to možno.
