“V čast mi je, da so tako eminentni ljudje, ki so za zdravstvo že nekaj naredili, člani ožje ekipe, to je tudi ekipa, ki je sestavljala vsebino, ki se je prelevila v koalicijsko pogodbo,” tako je Danijel Bešič Loredan najavil svojo ekipo, v kateri bodo sedeli nekdanja ministra Dorijan Marušič in Aleš Šabeder, zdravnica Mirta Koželj, mikrobiologinja Metka Paragi in kirurg Erik Brecelj.
V okviru svoje predstavitve je napovedal tudi spremembo organizacije ministrstva za zdravje. Pojasnil je, da bo imelo ministrstvo tri državne sekretarje. Stomatolog in asistent na ljubljanski medicinski fakulteti Tadej Osterc bo pokrival sekundarno in terciarno raven, dosedanja predsednica Socialne zbornice Slovenije in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik bo zadolžena za primarno raven in DSO-je, nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo in ambulantni center Aleksandra Lah Topolšek pa bo pokrivala zdravstveno nego.
»Radi bi razbili tabu«
Kot je dejal Loredan, bi radi razbili tabu, da se v zdravstvu ne da nič narediti. Pravi, da bodo naredili vse za paciente, ki so bili med epidemijo zapostavljeni. »Sistem bi radi umirili najkasneje v 12 mesecih.«
»Covid je v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema, sistem je izčrpan, kader na robu zmogljivosti. V primarnem zdravstvu in v urgentni medicini je na robu zmožnosti. Morda smo na točki, ko ljudje najteže pridejo do zdravstvene storitve, ko nam ljudje v čakalnih vrstah umirajo ali je njihovo stanje toliko spremeni, da je nepopravljivo in nimamo čarobne palčke, da bi to spremenili,« ocenjuje Bešič Loredan. »Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nemogoče popraviti. Ko sistem umirimo – to nam bo uspelo v šestih, 12, največ 18 mesecih –, v tem času bomo vzporedno pripravili nov sistemski zakon, da postavimo sistem za naslednjih 20 let,« je dejal.
Sprememba organizacije ministrstva za zdravje
Nekdanji zdravstveni minister Marušič bo vodil novi strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema, naloga tega bo v 12 mesecih pripraviti vizijo razvoja zdravstvenega sistema. Z ministrom za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Janezom Poklukarjem, pa je po besedah Bešič Loredana dogovorjeno, da bo primopredaja med njimi na ministrstvu v četrtek ob 11. uri.
Mirta Koželj bo vodila zdravstveni svet, kdo bosta vodja kabineta in generalni sekretar, ni znano. Strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema bo pro bono vodil Dorjan Marušič, ki bo moral v 12 mesecih pripraviti vizijo in strategijo razvoja zdravstvenega sistema. Na podlagi tega se bo začel pisati nov sistemski zakon, ki ga želijo imeti spisanega do spomladi leta 2024.
Spremenili bodo tudi del organizacije ministrstva za zdravje. Del nalog in kompetenc direktorata za javno zdravje bodo preseli na NIJZ, ključno vlogo bo opravljal direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bodo še okrepili. Direktorata za razvoj in za ekonomiko v zdravstvu bosta ukinjena, nastal bo omenjen direktorat za zdravstveno nego, ostala bosta direktorat za javno zdravje (del njegovih nalog bo prenesen na Nacionalni inštitut za javno zdravje) in direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bodo okrepili.
Napovedal je tudi iskanje novega modela delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Z najširšim možnim dialogom skušamo priti do nekega novega zdravstvenega sistema, do financiranja, mreže izvajalcev, kadrov v zdravstvu, želimo implementirati sodobne modele plačevanja zdravstvenih storitev, najprej na ambulantnem delu,« je dejal. Njegov načrt je, da bi po dveh letih prišli do kataloga vseh storitev, kjer bi bile vse storitve ovrednotene s ceno in ne s točkami, kjer bi bile storitve primerljive in bi izvajalci za isto storitev dobili plačano isto ceno. Z reorganizacijo, ki bi jo morali zaključiti do konca junija, bomo dobili vitalno, delujoče ministrstvo za zdravje, je sklenil Bešič Loredan.
Covid strategija do 15. septembra
Vse napore bodo po njegovem usmerili v resetiranje sistema, da bo pripravljen na jesen. Celo poletje bodo pripravljali covid strategijo. Vodenje epidemije bo prevzel NIJZ, vodja tamkajšnje strokovne ekipe bo Mario Fafangel. »Jeseni bo šesti val, ne vemo, kako hud bo. Najverjetneje bo nekaj zmernega, ampak ne moremo vedeti,« je še povedal Bešič Loredan in obljubil, da bodo najpozneje do 15. septembra predstavili covid strategijo, pri čemer bodo upoštevali mnenje stroke. »To zgodbo bo vodil dr. Fafangel s svojo skupino, na ministrstvu za zdravje pa bo imenovana skupina v sodelovanju z NIJZ, v kateri bomo na primarni, sekundarni, terciarni ravni in tudi v povezavi z DSO poskušali zagotoviti zadostno število postelj, ne da bi ustavljali sistem,« je napovedal.
»To bo največji in prvi napor. Skratka jeseni poskrbimo za to, da bodo zdravstveno oskrbo dobili vsi, ki jo bodo potrebovali. Ljudi ne bomo stigmatizirali in, če bo le mogoče, ne bomo zapirali šol in družbe,« je dejal.
Krajšanje čakalnih vrst
»Z akterji v zdravstvenem sistemu bomo začeli določati maksimalne čakalne dobe kot ukrep zdravstvene politike, ki bi v doglednem času pripeljal do skrajševanja čakalnih dob. Tak sistem so mnoge države že preiskusile, potrebovale so več let, da so prišle do rešitve, mi bomo poskušali zadevo skrajšat,« napoveduje Bešič Loredan. Osnovna težava po mnenju Bešič Loredana je, da sistem vodenja čakalnih dob ne funkcionira. »Nimamo sistema, kjer bi točno vedeli, koliko ljudi čaka,« je dejal. Osnovna težava po besedah Loredana je, da sistem vodenja čakalnih dob ne funkcionira. Opozoril je, da je covid situacijo s čakalnimi dobami še poslabšal in da v Sloveniji ni niti nadzora nad maksimalno dopustnimi čakalnimi dobami. »Prvi korak bo, da bomo plačali v letih 2022 in 2023 vse opravljene storitve,” je napovedal Bešič Loredan. Zdravstveni sistem kljub temu, da ni več epidemije covida, ne deluje s polno zmogljivostjo, ključno pa je pomanjkanje medicinskih sester.
Področje zdravstvene nege je po oceni Loredana na kritični točki. »V približno osmih letih ali nekoliko manj se bo upokojilo 40-odstokov zaposlenih v zdravstveni negi. Mladih ni, novih sester ni. Če tega ne danes uspemo zajeziti, to pomeni manjka kadra, ki ga nikakor ne bomo uspeli rešiti,« je opozoril. Vzrok za slabo stanje je tudi v porušenih plačnih razmerjih, je dejal Loredan. Napovedal je sistemski pristop reševanja in imenovanje državne sekretarke, ki bo pristojna izključno za področje zdravstvene nege.
Loredan je poudaril, da se zaveda, da je vzroka za slabo stanje delno v porušenih plačnih razmerjih med zdravstvenimi delavci. Z reševanjem porušenih razmerji se bo po njegovih napovedih sicer ukvarjala celotna vladna ekipa, ne zgolj ministrstvo za zdravje. Poudaril je, da zdravstveni sistem razume kot celoto, ne zgolj kot zdravnike.
