Še vedno veliko prahu dviguje pismo direktorjev osmih istrskih javnih zavodov, v katerem so zapisali, da je kulturna strategija, ki bi morala pospremiti kandidaturo Pirana za EPK, neustrezna in pomanjkljiva. Zapisali so še, da je kulturna strategija pripravljena mimo vseh relevantnih deležnikov in brez ustrezne vključitve javnih zavodov na področju kulture in raziskovanja. Koprski župan Aleš Bržan se je že včeraj kritično odzval na njihovo pismo, saj so po njegovem mnenju imeli vsi možnosti sodelovati in sooblikovati kulturno strategijo. Pismo je označil za sramoto, saj naj bi s tem razvrednotili svoje lastno delo, ponižali svoje sodelavce, »osramotili so nas in našo regijo ne le pred vso Slovenijo, ampak tudi v mednarodnem prostoru«.
Danes so se s sporočilom za javnost oglasili tudi v projektni ekipi za kandidaturo Pirana za EPK, kjer so globoko obžalovali raven razprav, ki jih je bil projekt deležen v zadnjih dneh in so bile povezane z njegovo obravnavo na izredni seji občinskega sveta Občine Piran 23. novembra. »Pojasnila, ki smo jih pripravili, dolgujemo tudi javnosti, občinstvu ter številnim ustvarjalcem in ustanovam, ki delujejo na področju kulture v Sloveniji in v šestih sredozemskih državah ter še 35 državah Evropske unije, in 512 organizacijam, ki so pri pripravi kandidature sodelovale ter jo podprle. Kandidaturi in skupni kulturni strategiji so pritrdili tudi svetniki občin Izola in Ankaran ter Mestne občine Koper, ki so svoje soglasje pospremili z aplavzom«, so zapisali.
Evropska prestolnica kulture kot najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture v svojem temeljnem cilju poudarja bogastvo in raznolikost evropskih kultur, skupne kulturne dediščine, spodbujanje medkulturnega dialoga in večanje medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani. Po njihovem je priprava kandidature zato že v osnovi pomenila sodelovanje in vključevanje in je ni bilo mogoče pripraviti kot projekt posameznikov, ene skupine, občine ali države, njen cilj pa so vselej trajnostni in dolgoročni razvojni vplivi.
Izpostavili so: »V razpravi, povezani z obravnavo na seji občinskega sveta Občine Piran, so nam v prvi vrsti očitali, da priprava skupne kulturne strategije občin slovenske Istre ni bila dovolj vključujoča in da naj bi predlagana vzpostavitev skupnega koordinacijskega telesa ogrožala sedanji in prihodnji razvoj javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture v slovenski Istri, ter kulturne ustvarjalce, prizadete zaradi posledic zdravstvene krize«.
Ob tem so pojasnili, da sta njihovo stališče in namen povsem nasprotna: »prav zaradi razmer, v katerih sta se znašli kultura in družba kot celota, je potrebno še veliko več povezovanja in sodelovanja med občinami ter ustanovami v slovenski Istri, proces pridobivanja naziva in sam naziv Evropska kulturna prestolnica pa sta velika priložnost za razvoj kulture in z njo povezanih dejavnosti na območju slovenske Istre in v čezmejni regiji.«
»Da smo pripravili kandidaturo, ki ima močan evropski značaj, so spodbudno ugotovili člani mednarodne komisije, ki je pregledala prvo prijavno knjigo naše kandidature EPK PI2025. V njeno pripravo smo tvorno vključevali vse segmente kulturne ustvarjalnosti v štirih občinah slovenske Istre, od kreativne in umetniške sfere do javnih zavodov s področja kulture, nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Njen nastanek je rezultat dela umetniškega sveta, ki šteje 25 članov, širokega kroga udeležencev delavnic in drugih zainteresiranih skupin, dejavnih v različnih fazah procesa«, pojasnjuje v projektni ekipi.
Zaradi pomembne, ključne funkcije, ki jo ima skupna podlaga za razvoj kulture štirih občin za uspeh kandidature, je ekipa sodelovala tudi pri procesu priprave strategije Kultura.PIKA, in sicer tako da je:
- Po predstavitvi programa umetniškemu svetu, vključno z javnimi zavodi, pozvala k sodelovanju pri pripravi strategije – september 2020.
- Sodelovala pri organizaciji delavnice za pripravo vizije in ključnih ukrepov strategije – sodelovalo 34 predstavnikov deležnikov s področja kulture (javni zavodi, NVO, univerza, ZRS), 52 deležnikov je bilo vključenih prek spletne platforme, oktober 2020.
»Drugo prijavno knjigo z naslovom Val sprememb smo oddali v prijavnem roku. Zmanjkali sta ji enotna podpora vseh občinskih svetov in strateška zaveza vseh štirih občin (odsotnost regij v Sloveniji nadomeščamo z medobčinskim povezovanjem), ki predstavlja podlago za kandidaturo«, so prepričani v projektni skupini.
Opozorili so: »Z umikom podpore občinskega sveta Občine Piran in s težko razumljivim razmišljanjem direktorjev uglednih javnih kulturnih zavodov (med katerimi je večina obenem tudi članov umetniškega sveta EPK PI2025) se slovenska Istra odpoveduje sodelovanju na evropski olimpijadi duha, kar Evropska prestolnica kulture vsekakor je. S to željo smo tudi vodili pripravo prijave in sodelovali pri pripravah skupne strategije, in zavračamo očitke, da je bil naš primarni namen zasedanje položajev. Občinske svetnike Občine Piran in vse zainteresirane občane vabimo, da si preberejo drugo prijavno knjigo Val sprememb, objavljeno na spletnem naslovu www.piran2025.eu.«
Kot so v svojem zaključku izpostavili, dejstvo je, da je s kandidaturo EPK PI2025 ali brez nje, val sprememb tu.
»Kulturni, politični, človeški dialog in sodelovanje pa danes potrebujemo bolj kot kdajkoli. Dejstvo, da je bil postopek priprave voden vključujoče in transparentno, dokazuje tudi pismo podpore s strani ustvarjalcev kulturnega programa, ki so ga do sedaj podpisali:
Hana Ostan Ožbolt in Lena Pislak, Fundacija ULAJ
Andrej Koruza in Gaja Mežnarić Osole, Društvo Trajna Neža Čebron Lipovec
Tatjana Jercog, Društvo prijateljev glasbe
Agata Tomšič in Davide Sacco / ErosAntEros
Katarina Juvančič, samostojna delavka v kulturi Maja Smrekar
Tadej Droljc
Marco Artusi, Matàz Teatro/Dedalofurioso Gašper Malej, KUD AAC Zrakogled
Marko Vivoda, Stran 22
Boštjan Bugarič, KUD C3 – Avtomatik Delovisce
Janez Dovč in Goran Krmac, Zavod Godibodi
Saša Spačal
Robertina Šebjanič
Samanta Kobal/Gajbla
Urška Bradaškja-igralka, pedagoginja
Tatiana Kourotchkina, Quo Artis
Emilia Mårtensson/Beyond Vocals
Irena Urbič, Forum Tomizza
Majda Božeglav Japelj, Obalne galerije Piran
Lorena Pavlič, Zavod Otok
Mario Steffè, Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper Manuela Rojec, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran.«
Oglasili pa so se tudi iz Kolegija Javnih zavodov za kulturo in znanost v Mestni občini Koper, kjer so v svoji kratki izjavi ponovno pojasnili, zakaj se z dokumentom strategije Kultura.PIKA ne strinjajo. »Z odgovornostjo na področju dejavnosti, ki jih pokrivamo, smo vedno sodelovali pri pripravi razvojnih dokumentov v Mestni občini Koper in širše. Za napisanim stojimo in ponovno pozivamo k premisleku in celostnem pristopu. Iz skupnega sklepa koordinacije županov Slovenske Istre, sprejetega 20.11.2020 je namreč razvidno, da so tudi sami izrazili potrebo po dodelavi dokumenta, saj so v tretji točki omenjenega sklepa dali “pobudo za začetek postopka dodelave in izboljšave kulturne strategije”.«, so pojasnili. Izjave koprskega župana niso komentirali, povedali pa so, da zaradi težkih besed, ki jih je izrekel, v Kolegiju pričakujejo z njim osebno takojšen sestanek, z namenom razjasnitve zadeve. Da jih bo poklical na zagovor, pa je že včeraj napovedal tudi župan Bržan, saj ga zanima, v katerih delih istrska strategija ni usklajena s strateškimi načrti za delovanje javnih zavodov.
