To vprašanje je Bandelj, sicer tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) v Italiji, izpostavil tudi v občinskem svetu v Gorici. “V slovenskih jaslih je tako učno kot tudi drugo zaposleno osebje obvezano, da zna slovenski jezik. Zato sem izpostavil ta problem, saj smo dobili odziv staršev, da v jaslih ne govorijo v slovenskem jeziku,” je pojasnil.
Na Goriškem se po Bandljevih besedah precej pozna velik demografski padec, zato je tudi učnega in vzgojiteljskega kadra vse manj. “Nimamo takega kadrovskega izobraževanja s strani šolstva ali pa ga imamo in je zelo slabo. Vse je zato odvisno od države Italije, pod okrilje katere spada celotno šolstvo,” je dejal.
Težavo s pomanjkanjem kadrov bi lahko sicer rešili tudi s pomočjo učiteljskega kadra iz Slovenije, ki obvlada tudi italijanščino. Kot primer je Bandelj navedel zaposlitev dveh učiteljic v šolah v Kanalski dolini, saj ustreznega kadra v Italiji niso uspeli dobiti. V Kanalski dolini sicer v preteklosti pouka slovenskega jezika sploh ni bilo, uvedli so ga šele z letošnjim šolskim letom in bo predvidoma stekel v drugi polovici novembra.
Z učitelji iz Slovenije bi si v prihodnje lahko pomagali tudi na Goriškem, je prepričan Bandelj. “Občina sicer nima te možnosti, saj je celotno šolstvo v rokah države. Če bi bilo to področje v pristojnosti občin, bi lahko poskrbeli, da bi občine zaposlile ustrezen kader z znanjem slovenskega jezika. Vendar je demografski padec v Italiji velik, zato je zelo malo posluha, da bi na tem tudi delali,” je dejal.
Težava je še v tem, da tudi v Sloveniji ni dovolj učiteljev, poučevanje v Italiji pa se jim tudi v primeru izpolnjenih pogojev ne izplača. Ob začetku dela v Italiji imajo resda višjo začetno plačo, ne pa tudi ostalih dodatkov, kot so na primer potni stroški, prav tako ne možnosti kariernega napredovanja.
Vodja urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo – Julijsko krajino Igor Giacomini je v pogovoru za STA menil, da je za težave slovenskih šol v Italiji, ki se vlečejo že 20 let, v veliki meri kriva zakonodaja Italije in Slovenije. V zadnjih letih se med drugim zatika tudi s priznavanjem v Sloveniji pridobljene izobrazbe kandidatom za učitelje v Italiji.
Precej mladih iz zamejstva študira na pedagoških fakultetah v Ljubljani in Kopru. Po zaključku študija morajo za priznanje pridobljenega akademskega naslova poslati vlogo na italijanske univerze. A z univerze v Vidmu so jim v odgovoru na poslane vloge zapisali, da s študijem v Sloveniji niso pridobili ustreznih kreditnih točk in jim zato diplome ne morejo priznati.
“Parodoksalno je, da nam evropska zakonodaja dela več problemov kot prej, ko je ni bilo. Nekateri mislijo, da je na podlagi direktive EU, še zlasti zadnje iz leta 2013, to vse avtomatično, ker smo vsi evropski državljani, kar pa ne drži. Zadeva je postala bolj tehnična in s tem bolj zapletena. Prej je bilo vse urejeno na politični ravni, torej z meddržavnimi sporazumi,” je dejal Giacomini.
“To je dodaten problem za nas na uradu, saj smo tudi mi kadrovsko podhranjeni. Po mojem mnenju se bo sedaj potrebno lotiti dopolnitev zakonodaje. Najbolje bi bilo vzeti v roke stare sporazume iz leta 1984, sklenjene še med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo. Te sporazume bi bilo potrebno predelati in jih dopolniti z novimi nazivi,” meni Giacomini.
“Ko nam je že pred leti zmanjkalo ustreznega kadra, sem sam prosil šolsko ministrstvo v Rimu, da mi je dalo pristojnosti za preverjanje akademskih naslovov, pridobljenih v Sloveniji. Do leta 2020 smo to delali na deželnem uradu v Trstu, nato pa sta iz enega nastali dve ministrstvi, za izobraževanje in visoko šolstvo, torej sta se področji ločili in na deželnem uradu nismo več pristojni za preverjanje akademskih nazivov,” je še dejal.
