Med ključnimi dosežki današnjega zasedanja v Portorožu so ustanovitev regionalnega centra za podnebne spremembe v Turčiji in predpisi o izpustih žvepla v pomorskem prometu.
Nacionalni koordinator za barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj je odločitev o omejitvi izpustov žvepla primerjal z opustitvijo uporabe osvinčenega bencina pred tremi desetletji. Ladje bodo morale po določenem prehodnem obdobju zmanjšati izpuste na petino zdaj dovoljenih.
Kot je dejal Bricelj, zdaj dihamo petkrat bolj onesnažen zrak kot bi ga glede na standarde, ki v svetu že veljajo, v Sredozemlju pa še ne. Ladje izjemno obremenjujejo lokalno okolje in poročila kažejo na povečano pogostost obolenj dihal ter s tem povezane smrtnosti v pristaniških mestih. Tudi v Koper ladje še plovejo na umazano gorivo, je po poročanju STA dejal Bricelj.
Slovenija je pred dvema letoma sodelovala na zasedanju barcelonske konvencije v Antalyji v Turčiji v vlogi predsedujoče EU in dobila je nalogo, da v regiji najde konsenz za uveljavitev standardov glede izpustov žvepla, ki so jih določili Združeni narodi, je pojasnil Bricelj. Na podlagi doseženega soglasja je mednarodna pomorska organizacija IMO julija lani razglasila Sredozemlje za območje s kontroliranimi izpusti žvepla. To bo stopilo v veljavo 1. maja 2025, je še pojasnil.
Odločitev ima še dodaten pomen, ker bodo strožji predpisi veljali za vse ladje, ki bodo šle skozi Sueški prekop, tudi tiste, ki bodo nadaljevale s plovbo v Atlantski ocean, je opozoril.
Okoljsko poročilo, ki so ga predstavili v Portorožu, je pokazalo, da je Sredozemlje vroča točka, ki so jo podnebne spremembe zelo prizadele. Kriza v Sredozemlju je trojna, poleg podnebnih sprememb je tu onesnaževanje in zmanjševanje biodiverzitete. Povezovanje pogodbenic konvencije naj bi pripomoglo k zmanjševanju vnosa plastike v morje.
Med sklepi je tudi omejitev oziroma v nekaterih primerih prepoved ulova nekaterih vrst rib hrustančnic.
Slovenija se je posebej zavzela za povezavo kopenskega in morskega prostorskega načrtovanja oziroma za povezovanje t.i. zelenih koridorjev z modrimi.
Kot je pojasnil Bricelj, Slovenija poskuša doseči na primer to, da bi se tune in druge ogrožene vrste rib vrnile v Tržaški zaliv, zato si želi, da bi se slovenskim modrim koridorjem pridružili tudi Hrvaška in Italija. Ovira sta izključni ekonomski coni, ki sta jih v Jadranskem morju razglasili Hrvaška in Italija, je dodal.
