Tulio, hokaido in jurčki

Ko mi je v teh dneh babica prinesla tri majhne jurčke, na mizi pa nas je že skoraj teden dni čakala hokaido buča, za katero mi je branjevka na koprski tržnici zabičala, naj je nikar ne lupim, ampak pojem z olupkom vred, sem se spomnila, da sem o tej zgodbi že slišala. Seveda, pred zdaj že sedmimi leti mi je recept s temi sestavinami v intervjuju, ki sva ga imela za glasbeni portal Muzikobala povedal Tulio Furlanič.

In sem ga še enkrat prebrala, tako intervju kot recept in sploh se mi ni zdel slab. Takoj sem se lotila kuhanja – popražila precej čebule, dodala strok česna in narezane jurčke ter popoprala, potenstala in dodala riž, zalila z vodo ter skuhala na tri četrt, pri tem pa v rižoto stresla še nekaj naribanega parmezana.

Bučo hokaido sem oprala, odrezala zgornji del, da sem lahko iz nje z žlico izdolbla semena, nato pa sem jo napolnila s skoraj kuhano rižoto, potresla z nekaj nasesekljanega peteršilja in dala v pečico, kjer se je vse skupaj peklo kakšnih 20 minut na 180 stopinj. Zraven smo jedli solato, različico s telečjo pečenko pa prihranili za drugič. Ker gre v osnovi za rižoto, vam povem še nasvet, ki mi ga je za tovrstne jedi zaupal stric, ki je svojo kariero kuharja zgradil v eni izmed restaviracij v Milanu: ob koncu kuhanja rižu dodajte maslo, tako bo jed postala zaželjeno kremasta!