“Pravili so mi, da imam nastopaško žilico, tako da sem se ob koncu osnovne šole odločal med gostinsko šolo in akademijo, izbral sem prvo in še danes sem v teh vodah. Nedavno sem bil skupaj s partnerji iz picerije Atrij uspešen na razpisu za najem gostinskega obrata Circolo, bara, ki je v naših krajih institucija, in se s tem ukvarjam kot glavno dejavnostjo. Tukaj imam proste roke glede ustvarjanja koktejlov, pripravo sendvičev, tramezzinov in toastev, razumem pa tudi posebnost tega kraja, saj je sedež koprske italijanske skupnosti in menim, da bomo odlično sodelovali. Poleg tega sem se lani podal na svoj največji odprti projekt doslej, kar je barmanstvo. Nudim profesionalne barmanske in barske storitve za zasebne in poslovne priložnosti, vodene degustacije, rojstnodnevne zabave, zabave ob rojstvu (baby showerje), kjer je poudarek na brezalkoholnih pijačah, gostinsko svetovanje in drugo. Take dejavnosti posebno primanjkuje v našem obmorskem prostoru, sam pa sem že od svojih začetkov v gostinstvu rad spoznaval, kaj stoji za vsakim izdelkom, ki ga prodajam. Vodim delavnice kot barman, poskušam širiti kulturo koktejlov in uživanja alkoholnih pijač, hladnih poleti in toplih pozimi. Moj cilj pa je to početi preprosto, z degustacijo in razlago, kaj in kako se okuša”.
Ob koktejlih se vedno bolj pojavlja izraz miksologija, ki izvira in angleškega izraza mixology. Kaj zajema?
Miksologija je bolj “moderna” zadeva, saj se naslanja na gastronomijo in se z njo spaja, kar pomeni, da se novejše kuhinjske tehnike uporabljajo tudi pri mešanju koktejlov. Na sodobnih krožnikih vidimo razne penice, kroglice, pireje in omake. Podobno izkušnjo lahko gostu ustvarimo v kozarcu s posebnimi alkoholnimi pripravki, na primer s sirupi, ki jih lahko naredimo sami.
Kultura uživanja alkoholnih pijač se spreminja, približujejo se tudi delu populacije, ki ne uživa alkohola iz različnih razlogov. Na tržišču je že nekaj časa nekaj “žganih pijač brez alkohola”, ki so se nekako uveljavile.
Res je, dober primer je VirGin zero proizvajalca GinBrin. Kot barman se zadnja leta vedno bolj srečujem z “Mocktail-i” ali Virgin koktejli. Poglejmo na primeru skupine ljudi, ki se odpravi v lokal. Eden bo najbrž vozil, bo pa lahko vseeno okusil gin tonic, ne da bi to vplivalo na njegove motorične sposobnosti.
Gin, sploh gin tonic, je v zadnjih letih ponovno postal zelo priljubljena mešana pijača in se razvil v mnogo različic, sploh pri pripravi koktejlov.
K nam pridejo nekoliko z zamudo iz Anglije, kjer je gin tonic vkoreninjen, ali Združenih držav. Trenutno je gin, še bolj gin tonic, pijača, ki ugaja tako mladim kot zrelejšim generacijam, ker je osvežujoča, se ji lahko doda marsikaj (sveže sadje, zelenjava, sirupi itd.) in se obnese vse leto. Zadnja leta se je uvaljavila tudi topla različica, kjer je pa potrebna pazljivost, alkohol namreč uničimo ob segrevanju, zato sam priporočam segrevanje osnove in dodajanje gina na koncu.
Katera bo naslednja žgana pijača v soju žarometov?
Po tem, kar je opaziti po svetu, so to rumi in tequile, videli pa bomo, kako hitro bo to prišlo do nas in kdo bo slovenski “trendmaker”. Sam stavim na tequilo in drugo žgano pijačo iz agave, mezcal. Tekila je največkrat proizvedena v mehiški zvezni državi Jalisco, nekaj destilarn pa najdemo tudi v drugih okoliških delih centralne Mehike. Mezcal prevladuje v mehiški zvezni državi Oaxaca, kjer je proizvedeno okoli 85 odstotkov vsega mezcala.Verjamem, da ima marsikdo kakšen glavobol v spominu ob srečanju s tequilo (smeh), ampak kot smo že omenili, govorimo o kulturi uživanja, torej o kakovosti v zmernih količinah. Glede opazovanje in spoznavanja smernic se veliko pogovarjam z dobavitelji, delujem na treh teritorijih (Slovenija, Italija in Hrvaška), moj cilj pa je se čimbolj držati lokalnega.
Zima in sploh praznični čas pomenita tudi kuhano vino. Kako lahko iz preproste pijače naredimo nekaj več?
Osnova je zelo enostavna, torej vino, lahko rdeče ali belo, kakovostno, voda in začimbe. Sladkor lahko zamenjamo za med, še raje pa s kakšnim domačim sirupom, ki bo kuhanemu vinu dodalo tudi poseben okus. Z belim, na primer, paše bezgov sirup, za večji »kick« pa tudi ingverjev s svojim sladko pekočim okusom. Rdeče kuhano vino pa lahko oplemenitimo z malinovim ali jagodnim sirupom. Lahko pustimo prosto pot domišljiji in svojemu okusu, pomembno pa je, da dodatki ne prevladujejo, nekdo, ki bo naše kuhano vino okusil, se mora vprašati, na kaj ga kuhanček spominja.
Nasvet za praznična nazdravljanja oziroma primere, ko ga je bilo preveč?
Voda, prej, potem in vmes! Pri vsaki kavi popijemo kozarec vode, ker nas ta dehidrira, to je navada. Tudi alkohol dehidrira, zato naj postane navada kozarec vode ob vsaki pijači.
