V tej prehodnosti se pogosto zgodi, da v želji po organizaciji časa pozabimo na njegovo kakovost. Zato je junij lahko tudi povabilo k skupni odločitvi, kako želimo kot družina preživeti poletni čas.
Vrednote pred hitrostjo
Današnja družba pogosto ceni hitrost, učinkovitost in dosežke. Vzgoja pa terja čas, vztrajnost in potrpežljivost. Povezanost ne raste iz urnikov, temveč iz prisotnosti. Če starši nenehno hitimo, se te hitrosti učijo tudi otroci. Pogosto s tem izgubimo prostor za brezskrbnost, spontanost, dolgčas – ki je pomemben del otroštva. Upočasnjeno življenje ne pomeni pasivnosti, temveč zavestno izbiro, kam vlagamo svojo energijo.
Upočasnitev kot sporočilo
Ko si starš dovoli upočasniti, pošilja močno sporočilo: vredno je ustaviti se. Vredni smo miru. Ni treba vedno nekam hiteti. Otroci iz tega črpajo drugo vrsto varnosti – občutek, da svet ne bo razpadel, če nismo ves čas v pogonu. Da so časi, ko je dovoljen tudi samo obstoj, ne le doseganje. Ko umirimo ritem, se okrepijo tudi družinski odnosi, ki v hitrem tempu ostajajo na površju.
Skupni čas, ki ni zapolnjen
Upočasnitev ne pomeni nujno skupnega dopusta ali posebnega doživetja. Pomeni lahko, da si vsak dan vzamemo nekaj trenutkov brez cilja. Skupen obrok brez telefonov. Pogovor brez naglice. Večer brez ekrana. To niso velikopotezni koraki, pač pa vsakodnevna izbira, da bližino postavimo nad storilnost. In da otroke učimo, da ni treba biti vedno zaseden, da bi bil pomemben.
Odrasli ustvarjajo ritme
Otroci ne morejo sami regulirati ritma – odrasli postavljamo ton. In čeprav se zdi, da je hitrost življenja neizbežna, imamo vedno možnost vpliva. Ko kot starši zavestno ustvarimo prostor za tišino, dolgočasje in stik, učimo otroke, da življenje ni le obveza, ampak tudi občutenje. Da šele takrat, ko se ustavimo, lahko zares vidimo drug drugega. V teh trenutkih se pogosto rojevajo najlepši spomini.
Družinska kultura: dovolj je
V vsakem domu se ustvarja kultura – ne le prehranjevanja ali komunikacije, temveč tudi ritma. Ali je pri nas v redu, da ne naredimo vsega? Ali je dovoljeno, da si vzamemo dan brez ciljev? Ko otrokom pokažemo, da so ti časi vredni in dovoljeni, jim damo pomembno orodje za življenje: zavedanje, da imajo pravico do notranjega miru. In da ta mir začnejo negovati že doma. Tako jih pripravljamo na odraslost, v kateri bodo znali postavljati meje in izbirati zase.
Pogumna izbira
Upočasnitev ni slabost, je izbira. Morda najbolj pogumna v času, ko se zdi, da se vse vrti prehitro. Ravno s to izbiro pa pokažemo, da želimo živeti drugače – bolj čuteče, bolj prisotno. Ko to postane družinska vrednota, ne gre le za trenutek oddiha, temveč za način življenja, ki krepi odnose, zaupanje in notranjo trdnost.
