Fakulteta je aktivno vključena v večje število projektov, katerih skupni imenovalec je aplikativnost oziroma uporabnost v praksi in s tem izboljšanje delovnih procesov v podjetjih. S tem želijo pomagati pri pospeševanju učinkovite rabe sredstev in energije ter zmanjšanju vplivov na okolje. Odgovornost vsakega raziskovalca je, da svoje znanje in spoznanja uporabi v korist ljudi in narave, predvsem pa okolja v katerem živi in dela.
Na Fakulteti za pomorstvo in promet že več let deluje programska skupina, ki se imenuje Modeliranje in simulacije v prometu in pomorstvu (Modelling and simulations in traffic and maritime engineering), ki jo vodi prof. dr. Milan Batista. Programska skupina razvija in nadgrajuje teorije, algoritme ter računalniške programe, ki so namenjeni globljemu razumevanju različnih pojavov in procesov ter reševanju različnih praktičnih problemov, ki se pojavljajo na področju prometa in pomorstva.
Fakulteta dobro sodeluje z lokalno skupnostjo in gospodarstvom
Za potrebe Luke Koper d.d. so izdelali že več pomorskih študij za gradnje novih priveznih mest za ladje, med drugimi tudi oceno tveganja za kopenski del pristanišča kot tudi za področje akvatorija in načrt ukrepanja ob nesrečah. V zadnjem obdobju so za Luko Koper izdelali tudi navtično študijo za sprejem največjih kontejnerskih ladij v prvem in drugem bazenu, izdelali so tudi strokovne podlage za nov Ro-Ro terminal v tretjem bazenu, in številne druge ekspertize s področja optimizacije poglabljanj, postavitve plavajočih priveznih naprav, zamenjave odbojnikov in priveznikov, označevanja plovnih poti, ter postavitve anemometrov in drugih senzorjev za spremljanje prometa. Zelo pomemben projekt nosi naslov “Trajnostni model rasti zelenega pristanišča”, ki preučuje možnosti povečanja pristaniških kapacitet, možnosti poglabljanj s premeščanjem mulja ob istočasni skrbi za zmanjšan vpliv pristaniške dejavnosti na okolje in okoliško prebivalstvo.
Podobne študije so skupaj s partnerji izdelali za pristanišče Genova, Ystad, Police, Świnoujście in Ustka.
“Ko govorimo o prilagoditvah, imamo v mislih različne investicije, od širitve dostopnih in bazenskih kanalov v pristanišču pa vse do prilagajanja sistemov za privez. Logično je, da bistveno večja ladja potrebuje za privez močnejšo bitev kot manjša ladja, enako velja tudi za odbojnike. Poleg tega na ladjo med plovbo vplivajo različni dejavniki iz okolja, ki jih moramo upoštevati, ko izračunavamo potreben manevrski prostor ladje med vplutjem, privezom in izplutjem iz pristanišča. Najpomembnejši dejavnik je gotovo veter, saj ima ta, zaradi upora, na večjo ladjo večji vpliv. Drugi pomembni dejavniki so tudi globina morja, vidljivost, tokovi itd”, pojasnjujejo na Fakulteti za pomorstvo in promet.
Na fakulteti zbirajo tudi podatke o omenjenih dejavnikih, ki veljajo za Luko Koper. Izpostavili so meritve vetra, ki se obnaša nekoliko drugače kot sicer v tem okolju. Z zbranimi podatki znajo zelo natančno izračunati kakšne pogoje mora pristanišče zagotoviti za varno plovbo ladij v njem.
Za DARS so na fakulteti izdelali model, s katerim se ugotavlja, kakšen je vpliv BDP na prometne tokove težkih vozil na cestninskih cestah v RS. Sodelovali so tudi pri pripravi študije mirujočega prometa v Krajinskem parku Strunjan. Sedaj sodelujejo pri izdelavi študije izvedljivosti pomorskega potniškega prometa med Slovenijo in Italijo.
UL FPP sodeluje v skupini ECTRI – European Conference of Transport Research Institutes (https://www.ectri.org/) in so vključeni v različne delovne skupine TG – Thematic Groups. V letu 2020 so bili uspešni pri kandidaturi za pridobitev organizacije Young Researchers Seminar, ki bo od 15. do 17. septembra 2021 v Portorožu. Prijavljenih je okoli 40 mladih raziskovalcev iz različnih evropskih držav.
Ob začetku epidemije Covid-19 so izdelalli dve programski orodji, in sicer fitVirus in fitVirusCOVID19, ki sta namenjeni napovedi poteka epidemije. Prvi program implementira ti. SI model (ogroženi-okuženi) drugi pa SIR model (ogroženi-okuženi-odstranjeni). Oba modela popisujeta potek vala epidemije. Napovedi, ki jih dajeta modela so odvisne od tega, v kolikšni meri so izpolnjeni pogoji modelov in zanesljivosti podatkov o dejanskih okužbah. V preteklem obdobju so se modeli izkazali kot učinkoviti in dobro napovedovali potek epidemije. Član skupine je bil vključen v skupino Covid vigilance Ministrstva za zdravje RS. Poročila z napovedmi o možnem razvoju epidemije se dnevno pošiljajo na MZ in NIJZ.
Petra Mežnarc
