Zgodba ladje Laho, ene zadnjih pričevalk slovenske pomorske zgodovine, se je v kratkem času nepričakovano obrnila. Ladja, zgrajena leta 1903 in zadnja, ki še nosi slovensko zastavo, je bila še nekaj tednov nazaj tik pred razrezom. Zaradi dotrajanosti, visokih stroškov vzdrževanja in pomanjkanja uradne podpore se je njen lastnik Viko Kveder, ki je ladji posvetil več kot tri desetletja življenja, s težkim srcem odločil, da se od nje poslovi. Za vedno.
Gašpar Gašpar Mišič preprečil razrez
Na dan, ko bi morala biti razrezana in spremenjena v kup železa, je na sceno stopil poslovnež in nekdanji pomorščak Gašpar Gašpar Mišič, ki se je odločil, da si v skladu z njenim imenom LAst HOpe, zasluži še eno priložnost.
Po njegovih besedah namreč Laho ni le ladja, temveč 122 let star evropski pomorski artefakt, saj je ena najstarejših še ohranjenih kovičenih ladij v Evropi. Kot trgovska ladja je plula čez severni Atlantik med Evropo in Kanado, služila v obeh svetovnih vojnah kot minopolagalna in logistična ladja, po drugi vojni je delovala kot ribiška in izletniška ladja v Severnem morju, zadnjih 33 let pa je na svojem krovu gostila domačine, turiste, vse, ki so si želeli preživeti nekaj prijetnih uric med valovi. Z njenim dokončnim razpadom bi Slovenija izgubila edini še obstoječi fragment svoje pomorske identitete v materialni obliki, je bil jasen Mišič.
Gašpar Gašpar Mišič odgovarja Popoviču: Ne potrebujem davkoplačevalskega denarja
Slovenska Istra združila moči pri reševanju ladje
Mišič je v kratkem času vzpostavil dialog s številnimi javnimi institucijami in strokovnimi organi, ključni preobrat pa je nastopil, ko so podporo projektu izrazili vsi štirje župani slovenske Istre: Aleš Bržan (Koper), Andrej Korenika (Piran), Milan Bogatič (Izola) in Gregor Strmčnik (Ankaran). S skupno izjavo, ki so jo sprejeli novembra, so poudarili simbolni, zgodovinski in družbeni pomen ladje ter izpostavili, da bi njen razrez pomenil nepopravljivo izgubo za slovensko pomorsko identiteto.
Podporo projektu so izkazale tudi ključne ustanove in številne strokovne službe, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je potrdilo, da projekt ustreza razpisnim pogojem za obnovo kulturne dediščine, ladjedelniški sektor pa je že pripravil tehnične podlage za ohranitev trupa.
Predlog: vbetoniranje ladje v koprskem mandraču
Najpomembnejši del načrtovane rešitve je predlog, da se ladjo Laho vbetonira v koprski mandrač, kjer bi postala stalni del mestne vedute in hkrati plavajoči pomorski muzej. Takšni primeri so že uveljavljeni v več evropskih pristaniščih, ladja pa bi v Kopru pridobila muzejski status in možnost dolgoročne uporabe za kulturne, izobraževalne in turistične programe.
Lokacija je bila izbrana zaradi bližine mestnega jedra, turistične privlačnosti in zgodovinske simbolike koprskega pristanišča. Tehnične analize, ki so bile pripravljene v zadnjih tednih, potrjujejo, da je morsko dno primerno za tak poseg in da bi bilo mogoče ladjo varno utrditi brez negativnih vplivov na okolje.
Župan Bržan: projekt, ki presega meje občine
Koprski župan Aleš Bržan je v odgovorih pobudniku potrdil, da mestna občina projekt podpira in ga vidi kot priložnost za obogatitev kulturno-turistične ponudbe mesta. Izpostavil je, da gre za »pomemben simbol slovenske Istre«, ki bi z ustrezno ureditvijo postal nova prepoznavna točka Kopra.
A končna odločitev ni več v rokah župana.
Končno besedo imajo občinski svetniki
Ker projekt vključuje dolgoročen privez v občinskem mandraču, prostorske prilagoditve in vstop občine v partnersko shemo prijav na evropske razpise, bo moral o tem odločati Občinski svet Mestne občine Koper.
Svetniki bodo na prihajajoči seji, v četrtek, 18. decembra, obravnavali predlog, da občina:
• uradno podpre projekt ohranitve ladje Laho,
• odobri brezplačen 10-letni privez ladje v koprskem mandraču,
• soglaša z izvedbo nujnih konservatorskih del,
• prevzame vlogo partnerja pri prijavah na državne in evropske razpise,
• potrdi, da ladja postane del kulturne, zgodovinske in turistične identitete mesta.
Odločitev bo pomembna ne le za Koper, ampak za celotno slovensko Istro. Če bo projekt potrjen, bi lahko Laho v prihodnjih letih postal nova kulturna, izobraževalna in turistična pridobitev mesta – prostor, kjer bi se povezovali pomorska zgodovina, muzejska dejavnost, raziskovanje in lokalna tradicije. Če ne, bi se ladja, kljub široki podpori, ponovno znašla pred isto dilemo kot pred meseci: med razpadanjem in razrezom.
Za številne deležnike, ki so v zadnjih tednih združili moči, bo odločitev občinskega sveta jasen signal, ali slovenska pomorska dediščina sploh ima mesto v prihodnosti regije. Za Laho pa bo to odločitev, ki bo določila:
ali bo svojo 122-letno zgodbo zaključila kot kup železa – ali pa jo bo lahko pripovedovala prihodnjim generacijam.
