Sporna je uporaba zakona za nazaj
Zakon, ki uvaja zimski regres (božičnico) kot obvezno pravico iz delovnega razmerja, je začel veljati 20. novembra 2025. Ustavno sodišče je presojalo ureditev, po kateri se je pri izračunu zimskega regresa za leto 2025 upoštevalo tudi obdobje zaposlitve pred začetkom veljavnosti zakona.
Sodišče je ugotovilo, da so določbe v tem delu učinkovale za nazaj. Delodajalci namreč po uveljavitvi zakona niso mogli več vplivati na okoliščine, ki so nastale pred tem datumom, med drugim na trajanje delovnih razmerij v preteklem obdobju.
Državni zbor in vlada po presoji sodišča nista izkazala javne koristi, ki bi upravičevala takšen povratni učinek. Zato je sodišče ugotovilo neskladje s 155. členom ustave, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov, razen v ustavno določenih izjemah.
Odločitev se nanaša na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
V preostalem delu je sodišče presodilo, da izpodbijani določbi nista v neskladju z ustavo.
Kaj odločitev pomeni za zaposlene?
Ustavno sodišče določb ni razveljavilo, temveč je ugotovilo njuno neskladje z ustavo le v določenem obsegu. Pravica do zimskega regresa zato ni bila odpravljena.
Sodišče je v odločbi pojasnilo tudi, da so do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v tem koledarskem letu. Višina regresa se določi sorazmerno glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Glede vračanja že izplačanih zneskov je pomembno tudi stališče pristojnih državnih organov. Ministrstvo za delo in Inšpektorat Republike Slovenije za delo sta že decembra 2025 opozorila, da je zimski regres pravica delavca, ki se je ne sme pogojevati, zmanjševati ali zahtevati nazaj.
Gibanje Svoboda odločitev pozdravlja
Na odločitev se je odzvalo tudi Gibanje Svoboda. V sporočilu za javnost poudarja, da je Ustavno sodišče potrdilo ustavno skladnost obveznega zimskega regresa kot zakonske pravice zaposlenih.
Predsednik vlade Robert Golob in njegova soproga Tina Gaber Golob.
V stranki izpostavljajo, da zaposleni s svojim delom soustvarjajo gospodarski uspeh in da morajo biti deležni njegovih koristi. Po njihovem stališču zimski regres prispeva k večji finančni varnosti zaposlenih in njihovih družin, hkrati pa krepi kupno moč ter domačo potrošnjo.
Svoboda se v sporočilu sklicuje tudi na podatek, da naj bi podjetja leto 2025 zaključila s 13,1 odstotka višjim neto čistim dobičkom kot leto prej. Gre za podatek, ki ga navaja stranka; sam po sebi ne dokazuje, da je bilo povečanje dobička posledica uvedbe zimskega regresa.
»Kdo je zmagal? Vsi smo zmagali,« so zapisali v Gibanju Svoboda. Ob tem so poudarili, da bi morale koristi gospodarskega razvoja občutiti tako zaposleni in njihove družine kot tudi gospodarstvo in širša družba.
