Želela je moško frizuro
Stranka je zaposleni v brivnici skušala pojasniti, da je prišla, ker želi »moško« frizuro, ki se ji po angleško reče mullet, a tudi to ni padlo na plodna tla. Poudarila je celo, da je podobno frizuro že večkrat imela in da so jo drugod brez težav uredili tudi brivci.
Ker je bila prepričana, da razlog za zavrnitev ni bil v vrsti storitve ali zahtevnosti frizure, temveč zgolj v njenem spolu, je dogodek prijavila zagovorniku načela enakosti.
Mullet – tip frizure, pri kateri so lasje na sprednjem delu glave postriženi na kratko, na temenu pa dolgi
V postopku so se v brivnici zagovarjali, da so specializirani za moške frizure ter urejanje brade in brkov, zato naj ne bi bili usposobljeni za ženske pričeske. Vendar pri tem niso pojasnili, zakaj enake frizure, ki jo brez težav uredijo moškim, ne morejo urediti tudi ženski stranki.
Razsodba: Diskriminacija na podlagi spola
Zagovornik načela enakosti je po preučitvi primera presodil, da je šlo za diskriminacijo na podlagi spola. Po njegovi oceni bi moral biti odločilen kriterij vrsta storitve in strokovna usposobljenost, ne pa spol stranke. Zavrnitev zgolj zaradi dejstva, da je bila stranka ženska, zato ni bila utemeljena.
Kaj pomeni odločitev zagovornika?
Odločitev zagovornika načela enakosti sama po sebi ne pomeni globe ali kazni, ima pa pomembno težo. Gre za uradno ugotovitev diskriminacije, ki lahko služi kot:
opozorilo ponudnikom storitev, da morajo svoje poslovne prakse uskladiti z zakonodajo,
podlaga za morebitne nadaljnje postopke, če bi se podobno ravnanje ponavljalo,
signal javnosti, da tudi na videz vsakdanje zavrnitve lahko pomenijo kršitev pravice do enake obravnave.
Primer hkrati odpira širše vprašanje, ali je delitev storitev izključno po spolu še vedno upravičena, kadar za to ni stvarnega in strokovno utemeljenega razloga. Zagovornik je s svojo presojo jasno nakazal, da mora biti v ospredju vsebina storitve, ne pa osebna okoliščina posameznika.
