Štiri evropske države – Avstrija, Češka, Madžarska in Slovaška – so od začetka leta zabeležile znatno povečanje števila primerov hepatitisa A. Okužba z virusom hepatitisa je najbolj prizadela brezdomce, uporabnike drog in ljudi, ki živijo v slabih sanitarnih razmerah z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe.
2097 primerov okužbe s hepatitisom A
V štirih državah je bilo potrjenih 2097 primerov okužbe s hepatitisom A. Samo na Slovaškem, ki se od konca leta 2022 sooča s porastom števila okužb, je bilo letos potrjenih 880 primerov. V Avstriji jih je 87, s tremi smrtnimi žrtvami, na Češkem pa 600, večinoma otrok, vključno s šestimi smrtnimi žrtvami. Na Madžarskem je bilo zabeleženih 530 primerov, večinoma odraslih, medtem ko je bil v Nemčiji, kjer število primerov ni veliko, potrjen genomski profil virusa, prisotnega v Avstriji in na Madžarskem.
Zaradi tega je Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni (ECDC) izdal opozorilo državam članicam Evropske unije o potrebi po okrepljenih zaščitnih ukrepih, kot je cepljenje, za prebivalstvo, ki je bolj izpostavljeno okužbi s hepatitisom A.
Pri sosedih je stanje stabilno
Epidemiološka situacija s hepatitisom A na Hrvaškem ugodna. Virus se pojavlja sporadično, občasno pa v manjših skupinah ali skupinah tesnih stikov ali kot majhne družinske epidemije, kažejo podatki Hrvaškega inštituta za javno zdravje (HZJZ).
Lani je bilo zabeleženih 24 primerov hepatitisa A, do konca maja 2025 pa je bilo potrjenih 11 primerov hepatitisa A, kar je podobna pogostost kot lani. V zadnjem desetletju na Hrvaškem niso imeli zabeleženih smrti zaradi hepatitisa A.
“Število okuženih na Hrvaškem se običajno giblje od pet do trideset primerov na leto, občasno pa se poroča o večjem številu ljudi v obliki manjših epidemij oziroma skupin primerov, kot na primer v letih 2017 in 2018, ko je bilo zabeleženih 47 oziroma 96 primerov, ter leta 2022, ko je bilo zabeleženih 207 primerov hepatitisa A,” so sporočili z HZJZ.
V letih, ko je Hrvaška beležila povečano število prijav primerov hepatitisa A, je bila v državah EU zabeležena tudi mednarodna epidemija hepatitisa A, ki je prizadela več evropskih držav in v kateri se je okužba prenašala predvsem spolno.
V Sloveniji se pojavnost spreminja
Pojavnost hepatitisa A v Sloveniji se v zadnjih letih spreminja. Od 2015 do vključno 2024 je bilo letno od 4 do 68 primerov hepatitisa A, skupaj 186 primerov, od tega 45 % žensk in 55 % moških. V starostni skupini od 15-54 let je skoraj tri četrtine primerov hepatitisa A, so nam povedali na Inštitutu za javno zdravje.
“Največ prijav hepatitisa A smo prejeli v letu 2022, takrat se je okužilo 42 moških in 26 žensk, starih med 1 in 78 let. Visoko število okuženih je bilo delno posledica širjenja v skupnosti moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, delno pa tudi preko živil, okuženih z virusom hepatitisa A. Nihče od zbolelih ni umrl,” so zapisali.
Primeri hepatitisa A se pojavljajo preko celega leta, z nekoliko višjo incidenco preko poletnih mesecev. V letu 2025 so zabeležili 3 primere hepatitisa A pri mlajših ženskah, primeri med seboj niso povezani.
Cepivo na voljo
Med simptomi okužbe s hepatitisom A so vročina, izguba apetita, slabost, bruhanje, zlatenica, temen urin in svetlo blato. Večina ljudi popolnoma okreva in razvije dosmrtno imunost, je poudarila epidemiologinja.
“Dandanes se okužba pojavlja predvsem zaradi onesnažene hrane in vode ali umazanih rok, nekateri bolniki pa se okužijo tudi s spolnim stikom. V primeru spolnega prenosa je bila večina bolnikov moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, tveganje pa predstavlja oralno-genitalni seks ali analno-oralni stik z osebo, okuženo z virusom hepatitisa A,” pojasnjuje Iva Pem Novosel.
Obstaja tudi cepivo proti hepatitisu A, ki je priporočljivo za tiste, ki potujejo v države s povečanim tveganjem za okužbo s hepatitisom A, cepljenje pa je treba opraviti tudi v primeru epidemije med tesnimi stiki bolnikov in ljudmi iz skupin s povečanim tveganjem za okužbo.
Dobre higienske navade
Tveganje za izpostavljenost virusu hepatitisa A lahko zmanjšate z dobrimi higienskimi navadami: na prvem mestu je higiena rok, torej temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom po uporabi stranišča in pred jedjo, saj se virus izloča z blatom. Pomembno je tudi zagotoviti higienske pogoje pri pripravi in uživanju hrane, temeljito umiti surovo sadje in zelenjavo, shraniti živila v hladilniku pri ustrezni temperaturi in jih pravilno kuhati … Priporočljivo je, da med pripravo različnih živil pomijete jedilni pribor in ohranite čiste površine, kjer se hrana pripravlja, se izogibajte uživanju surovega sadja in zelenjave, če nista bila pravilno oprana, ter se izogibajte vodi in ledu iz potencialno nevarnih virov in hrani, pripravljeni v nehigienskih pogojih, na primer med potovanjem.
