V Golden Loggio na vrhunsko kavo

Na stolp po razgled, v galerijo na razstavo, v stolnico že kaj kmalu na koncert!

Modro nebo nad Koprom narekuje gnečo na cesti in živahen utrip v mestu. Hitim, ob trinajstih sem z gospo Lorelo Dobrinja dogovorjena na kavi v tako zelo pogrešani loži – prenovljeni Golden Loggi. Zapeljem v novo parkirno hišo Belveder – mimogrede, prva ura je brezplačna, avto pa ostane prijetno hladen – in se čez gradbišče nastajajočega Muzejskega trga mimo Pokrajinskega muzeja, ki v svojo notranjost vabi s pomenljivim napisom Koper – Capodistria 1500 let, po Kidričevi z urnim korakom povzpnem do Titovega trga. Postanem, sedaj se mi res ne mudi več. Večina mimoidočih sklonjenih in zatopljenih v svoje misli, telefone in opravke niti opazi ne, kako je s soncem obsijano srce starega mestnega jedra veličastno. Drži, res ni lepšega in prikupnejšega trga med Benetkami in Dubrovnikom. Tu se je čas ustavil, kaj ko bi se za trenutek tudi mi, saj je vendar poletje.

Ob vstopu v ponovno odprto najstarejšo mestno kavarno v Kopru me prijazno pozdravi mladenič in me pospremi do mize v notranjem delu kavarne, ki so jo odeli v zemeljske in nežne pastelne barve. Kmalu po njegovem odhodu vidno srečna prisede nova najemnica in ob zares vrhunskem espressu in sveže iztisnjeni lično dekorirani limonadi se zatopiva v prijeten pogovor.

Začniva na začetku. V gostinstvu in turizmu ste doma. Kaj vas je gnalo k prijavi na natečaj za najem kavarne v koprski loži?

»Res je, v turizmu sem domača. Odraščala sem v družini, ki se je z gostinstvom preživljala, tako se že od svojih najstniških let dalje sukam okrog šanka in miz. Odkar pomnim, sem rada v družbi gostov. Svojo poslovno pot sem sicer nadaljevala v turizmu in hotelirstvu, torej v drugih turističnih segmentih. Povsod, kjer sem delovala, sem stremela k novim izzivom in ustvarjanju dodane vrednosti produktom in storitvam, ki sem jih oblikovala skupaj s sodelavci. Ko se danes ozrem nazaj, se mi zdi, kot da me je loža poklicala. Z zaključkom sodelovanja v Lipici, ki je bil en mojih največjih poslovnih izzivov, in na ustvarjeno tam sem izredno ponosna, se je zavrtela karantena in z njo nekoliko mirnejše obdobje na Bernardinu, ki je v meni zbudilo željo po nečemu več. Še neoddana kavarna v koprski loži je v meni porodila nemir in začela sem se posvečati tej beneško gotski stavbi, ki je kar klicala po novi, a tako rekoč stari vsebini. In zato sem danes tu. Z mlado in zagnano ekipo bomo kavarno vrnili v življenje, ki ga piše že od leta 1846, ko so v takratni Caffe del Loggia prvič postregli željne kave in sproščenega klepeta.«

Od kod ime Golden Loggia?

»Koprska loža je zlato, je biser, kakršnega ni mogoče najti nikjer drugod po Sloveniji, saj je edina ohranjena. In na to bodimo ponosni. Kajti, če želimo doživeti takšen trg, se moramo odpraviti vsaj do Benetk ali še globlje v Italijo in vsi gostje, ki prihajajo k nam od tam, so nad to krono starega mestnega jedra navdušeni, domačini pa se bogastva, ki ga imamo pred nosom, morda ne zavedamo dovolj. Od tod lahko pogledujemo na vrvež, ki se odvija na trgu, kulisa pa nas popelje daleč v preteklost. Zato Zlata loža – Golden Loggia. In močno si želim, da bi ji tudi z izbranim imenom vrnili, v zadnjih letih nekoliko izgubljen, sloves.«

Kakšno zgodbo boste pisali?

»Naša zgodba izhaja iz tega, kar je loža nekdaj bila; stičišče družabno-socialnega, intelektualnega, kritičnega, vsakodnevnega, pa tudi ležernega življenja, zato mora v osnovi ostati kavarna – sodobna kavarna s pridihom tradicije, kjer bomo z butično linijo kave in kavarniško postrežbo zadovoljili tako izbirčne poznavalce kave kot tudi lokalnega gosta, ki želi dobro kavo po pravični ceni. Zavedamo se, da ima kava v tem prostoru izreden pomen in tradicijo, zato bomo ponudili veliko izbiro različnih vrst kave. Kavarniški dopoldan smo v nadaljevanju želeli povezati s popoldanskim preživljanjem časa ob dobrem aperitivu ali kozarcu vina in tako dodati še pridih ‘lounge bara’. To vzdušje, ki ga vsi iščemo v Trstu, v Italiji nasploh, želimo pričarati doma. Vsekakor pri ponudbi ne moremo mimo sladkih grižljajev, ki jih kreira mlada lanskoletna tekmovalka šova MasterChef Slovenije, iskriva in inovativna domačinka Ana Potočnik. Skupaj z njo smo zasnovali svojo ekskluzivno linijo sladic. V ospredje postavljamo sveže in lokalno; pite/ krostate s svežim sezonskim sadjem, zavitke, ne bo manjkala niti priljubljena millefoglie. Sladice bodo povezane z lokalnimi običaji in prazniki, vsaka sladica je zasnovana kot zaokrožena celota. Počaščena sem, da je kakovostno vinsko karto, ki se osredotoča na vinarje iz slovenske Istre, oblikoval velik poznavalec in kulinarični entuziast Sašo Dravinec. Programu vin bomo dodali prigrizke istrskih dobrot, v nadaljevanju pa tudi zajtrke, brunche in preproste kreativno zasnovane sezonske krožnike. Fuzija kavarne in lounge bara bo tako dobra zgodba za vse.«

Nadejamo se lahko tudi kulturno – umetniškega, družbenegain družabnega dogajanja.

»Vsekakor se želimo povezati s kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami, z lokalnimi društvi in skupaj z njimi oblikovati vsebino lože. V zimskih mesecih, ko je dogajanje preneseno v notranjost, se veselimo kulturnih in literarnih večerov, predstavitev knjig, okroglih miz z zanimivimi sogovorniki. Upamo na posluh in sodelovanje z Univerzo na Primorskem, ki domuje v sosednji stavbi, knjižnico, gledališčem in galerijo nad nami, s katero že tkemo vez. Odprti smo za vsakršno sodelovanje, zato vabim širšo javnost, da pristopi z idejami, kako še popestriti dogajanje na trgu in v loži. V tako imenovanem izven sezonskem obdobju pripravljamo program degustacije kave in če bo zanimanje tudi čajev. Želimo si pustno rajanje pripeljati na Titov trg. V spomladanskih mesecih, bomo prireditve ob občinskem prazniku podprli tudi v kavarni. Med poletjem pa bomo ob koncih tedna stremeli k izpeljavi koncertov mladih, še neuveljavljenih glasbenikov in seveda bili kulinarična podpora vsem poletnim festivalom. Predvideni so tudi dogodki v sodelovanju z Zavodom za mladino kulturo in turizem. Zaradi obiska turistov je poletje čas, ko se bodo tu lahko predstavili lokalni pridelovalci vin, oljčnega olja in drugih lokalnih dobrot, obrtniki in umetniki – Golden Loggia bi s takšnim pristopom postala prezentacijska platforma mesta. Vsekakor mora ta prostor postati sestavni del dogajanja v starem mestnem jedru, saj ima prepomembno pozicijo in vlogo.«

Ob koncu najinega pogovora se dotakniva še interierja prenovljene kavarne. Čemu ste pri notranjem opremljanju sledili?

»Pri prenovi smo sledili dejstvu, da ima loža že sama po sebi zelo povedno arhitekturo, ki je ne gre dodatno kičiti. Prostor nikakor ni potreboval težkih invazivnih elementov, saj nagovarja že sam po sebi. Če se v kavarno usedete, uživate v tem, kar vidite pred njo in v tistem, kar čutite v njej. Prav zato smo se odločili za elegantno pohištvo v svetlih, zemeljskih in pastelnih tonih, ki prostoru dajejotoplino. Z interjerjem smo želeli pričarati sproščeno in umirjeno počutje v dnevni sobi tega čudovitega dela našega obalnega mesta.«

Z gospo Dobrinja se posloviva in poletno odkrivanje a Plathee Comunis – mestnega trga nadaljujem v zgornjih prostorih lože. Ti so bili skupaj s stopniščem k stavbi prizidani ob koncu 17. stoletja. Z nadzidavo in prizidavo je loža dobila današnjo podobo. Nekoč je v teh prostorih domovala koprska filharmonična družba (orkester in zbor), danes pa prostore polnijo razstave v organizaciji Obalnih galerij Piran.

Kustosinjo in muzejsko svetovalko Tatjano Sirk povprašam, kaj nam bodo na ogled postavili to poletje?

»Trenutno si je v Galeriji Loža še mogoče ogledati abstraktno fotografsko razstavo umetnika, ki se podpisuje s kratico DK, naslovljeno Scotoma. Sledi osebna razstava koprskega umetnika Tilna Žbone, ki zajema opus najnovejših slikarskih del v prostorskem prepletu s sodobno tehnologijo. Njena otvoritev se bo zgodila 2. julija 2021. Avtor z razstavljenimi deli ostaja na pozicijah, ki si jih je zastavil na začetku svoje umetniške poti, ko je v svojem delu povezoval klasične slikarske postopke s spoznanji novomedijskih praks. V septembru pa bodo prostore galerije zopet napolnile fotografije. Z razstavo Lumen se bo predstavila domača avtorica, novinarka in nekdanja odgovorna urednica na nacionalni televiziji Koper – Capodistria, Nataša Segulin. Serija fotografij je bila pred leti posneta v propadajoči stavbi servitskega samostana iz 15. stoletja. V Kopru bo tako prvič predstavljen cikel v celoti z zanimivo avtorsko prostorsko postavitvijo.«

Obalne galerije Piran se povezujejo s prenovljeno kavarno pod vami.

»Drži. Obojestranski interes je, da bi se hiša bolj povezala. Sklenili smo dogovor, da bomo vsakega pol leta prestavili eno likovno delo iz naše stalne zbirke, ki bo kot oprema viselo v notranjosti kavarne. Imamo namreč bogato zbirko likovnih del, ki so na hrambi v depoju in tako skriti očem javnosti. Poleg tega pa se tudi mi veselimo skupnih dogodkov, ki bodo sledili želji po povezovanju in soustvarjanju dogajanja v jedru mesta.«

Dan se preveša v popoldan. Senca, ki jo mečeta Armeria in Foresteria, že nudi prijeten počitek na kamnitih klopcah pod njima. Povzpnem se na zvonik, nekdanji mestni stolp. Spomnimo, mestni stolp, ki je zgleden primer romanske utrdbene arhitekture, v sebi skriva veliko dragocenost – zvon Sv. Nazarija, ki je najstarejši delujoči zvon v Sloveniji. Iz livarne mojstrov Jakoba in Nikolaja je leta 1333 prispel iz Benetk.

Spustim se nazaj na trdna tla. Ob vstopu v stolnico pristopi vodja projekta postavitve orgel, k nam pripeljanih iz koncertne dvorane Tonhalle v Zürichu, Miran Bordon in z velikim žarom prične pripovedovati o instrumentu, ki bo Kopru prinesel mednarodno prepoznavnost v glasbenem svetu. Pogledujeva proti na novo zgrajenem koru, za gradbenim odrom že lahko vidim nekaj nameščenih piščali znamenitih orgel.

»To so orgle, ki so povezale Pariz, Zürich in Koper. Želimo si, da bi Koprčani, pa tudi širša slovenska javnost razumela, kako velik projekt je v fazi izpeljave in kako velikega bogastva bomo deležni v Kopru. Šeststo let mineva odkar je zabeležen prvi podatek o orglah v Kopru in zanimivo je dejstvo, da je ob koncu 18. stoletja tukaj donelo celo 8 orgel. In ponovno se je zgodila renesansa, saj bodo prav tu jeseni zaigrale piščali enih izmed najbolj prepoznavnih evropskih orgel, ki jih je zasnoval svetovno znani francoski organist in skladatelj, žal lansko leto preminul, Jean Guillou. Velike 4 manualne simfonične orgle s 68 registri bodo po številu piščali največje orgle v Sloveniji. Pravkar jih nameščamo v ta historično bogat ambient, ob slikarske mojstrovine Vittoreja in Benetta Carpaccia. To je projekt, ki teče izven institucionalnih okvirov in združuje velike entuziaste z različnih področij.«

V roko sežem gospodu, ki se poslovi z besedami »Se vidimo jeseni, ko bodo tu, na novi lokaciji, doživele svoj debi.« Vrnem se na trg. Krivico bi mu naredila, če se ne bi dotaknila še Pretorske palače, ki nagovarja s svojim bogatim pročeljem ter njenega po videzu diametralno nasprotnega dvojčka Armerie in Foresterie.

Gospo Andrejo Čmaj Fakin z Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, upravljalcem Turistično-informacijskega centra, ki deluje v pritličju Pretorske palače, pobaram o novostih, ki jih pripravljajo.

»Trenutno smo v fazi prenove Turistično informacijskega centra Koper, ki bo končana še pred glavno turistično sezono. V TIC-u bo po novem zaživela tudi trgovinica, kjer bomo obiskovalcem poleg promocijskih materialov ponudili tudi produkte lokalnih pridelovalcev, kot so lokalna vina, oljčna olja in drugi domači lokalni proizvodi. To je ena od novosti, ki jo za letošnjo sezono pripravljamo v Kopru.«

Pohajkovanje po Titovem trgu zaključujem z vtisi slovenske umetnostne zgodovinarke, konservatorke svetnice, likovne kritičarke in pedagoginje, prof. dr. Sonje Ane Hoyer, ki je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Piranu vrsto let vodila raziskave najstrožje zavarovanega ambienta osrednjega mestnega prostora v Kopru. Na osnovi spomeniškovarstvenih izhodišč so bile prenovljene vse stavbe tržnega plašča, med njimi zadnji Armeria in Foresteria. Pod izvedbo prenove se podpisuje gradbeno inženirsko podjetje Makro 5 gradnje.

»O zgodovinskem razvoju osrednjega mestnega trga s stavbami mestne in cerkvene uprave od 13. st. do našega časa je bilo že veliko napisanega. Navkljub predelavam v baročnem času, je prostor ohranil beneško gotski značaj izjemno kvalitetnega dvoranskega mestnega trga. Za prenovitvene projekte posameznih stavb so bile izvedene številne arheološke in stavbne raziskave, ki so na osnovi najdb pomenile konservatorsko podlago za nadaljnjo pripravo projektne dokumentacije. Prvi konservatorski programi so iz 80-ih let preteklega stoletja, naslednji iz v 90-ih in zadnji po letu 2000, ko smo pričeli snovati projekt prenove Armerie in Foresterie, ki sta bili v nizu starejših stavbnih zasnov v 18. stol. temeljito predelani. Takrat so bile v notranjščini odkrite in kasneje prezentirane najdbe starejših stavbnih faz beneško gotskega časa. Na ta projekt sem izredno ponosna prav zaradi upoštevanja prezentacije starejših stavbnih faz tako pri projektantih, kakor tudi pri izvajalcih in investitorjih. Šlo je za izjemno uspešno sodelovanje vseh vključenih v procesu projekta prenove z upoštevanjem sodobne konservatorske doktrine – prepleta starega z novim. V stavbi umeščena Univerza na Primorskem je trg oživila in ga povezala z akademskim svetom. Spajanje sodobnega in historičnega je po odprtju Armerie in Foresterie zaznala tudi stroka in podelila Zlati svinčnik za arhitekturo, izdali pa smo tudi obsežno monografijo, ki v štirih jezikih predstavlja projekt prenove od raziskav do zaključene izvedbe.«

Torej, ko boste prihodnjič zavili na to »prečudovito mediteransko piazzo«, kot je Titov trg poimenovala dr. Hoyerjeva, se ustavite in ponovno odkrijte lepote in dobrote, ki jih ponuja.

Maja Orel Jakič

Foto: Tjaša GnezdaOglasno sporočilo.