Kot pojasnjujejo na direkciji, projekt obsega gradnjo petih novih suhih zadrževalnikov in prenovo obstoječega zadrževalnika pri Mehanotehniki. Zaključek zadrževalnika Morer pod avtocesto se bo zaradi postopkov pridobivanja zemljišč nadaljeval v okviru spremembe gradbenega dovoljenja.
Zadrževalniki bodo vodo zadržali ob nalivih
Bistvo projekta je v tem, da zadrževalniki ob običajnem vremenu ostajajo prazni in praktično ne spreminjajo podobe prostora, ob močnejših padavinah pa začnejo zadrževati večje količine hudourniške vode. Ko se razmere umirijo, se voda iz njih nadzorovano odvaja naprej v vodotoke.
Na Direkciji Republike Slovenije za vode poudarjajo, da bo po izvedbi načrtovanih ukrepov območje južno od Izole varoval celovit sistem šestih suhih zadrževalnikov. Ti bodo ob intenzivnih padavinah zmanjšali konice pretokov in s tem poplavno ogroženost dolvodnih območij, kjer so stanovanjske hiše, prometna infrastruktura in drugi pomembni objekti.
Vršilec dolžnosti direktorja direkcije Roman Kramer ob tem izpostavlja, da gre za dolgoročno naložbo v varnejši prostor. Kot pravi, bo šest suhih zadrževalnikov v Izoli ob močnem deževju zmanjšalo poplavno ogroženost naselij in infrastrukture ter povečalo odpornost območja na vse pogostejše ekstremne vremenske dogodke.
Zaščita za naselja, ceste in infrastrukturo
Sistem zadrževalnikov obsega zadrževalnike Rikorvo 1 – sotočje, Rikorvo 1 pod avtocesto, Rikorvo 2, Morer pod avtocesto in Morer nad avtocesto, ki so umeščeni na kmetijskih površinah južno od Izole. Obstoječi zadrževalnik pri Mehanotehniki pa leži vzhodno od mesta ob avtocestnem priključku.
Na direkciji poudarjajo, da gre za enega učinkovitejših ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti urbanih območij, saj se z začasnim zadrževanjem vode ob nalivih zmanjšuje pritisk na vodotoke ravno v času, ko so pretoki največji.
Po strokovni oceni, pripravljeni na podlagi hidravličnih modelov in prostorskih analiz, bo projekt neposredno koristil 1506 prebivalcem, katerih objekti stojijo na območjih z zmanjšano poplavno ogroženostjo. Posredne koristi pa naj bi občutilo še skoraj 20 tisoč ljudi, predvsem zaradi boljše dostopnosti do cest in druge pomembne javne infrastrukture ob poplavah.
Del širšega prilagajanja na podnebne spremembe
Projekt je bil izveden v okviru Načrta za okrevanje in odpornost in po navedbah direkcije predstavlja del širših vlaganj v zmanjševanje poplavne ogroženosti ter prilagajanje prostora na podnebne spremembe.
Na Direkciji Republike Slovenije za vode poudarjajo, da takšni ukrepi ne pomenijo le večje varnosti za prebivalce in njihovo premoženje, temveč tudi bolj zanesljivo delovanje prometnih povezav, javne infrastrukture in učinkovitejše ukrepanje ob prihodnjih poplavah.
