Videli so jo pri Korčuli in Mljetu, zagotovo pa jo najdemo tudi drugod. Težava pri tej ribi je v dejstvu, da je invazivna – ne samo to, ampak velja za eno najnevarnejših invazivnih vrst v Sredozemlju. Širi se zelo hitro, zahvaljujoč temu, da hitro raste, hitro postane spolno zrela, se zlahka prilagaja različnim ekološkim razmeram in razen hobotnic in nekaterih vrst kirn nima naravnih sovražnikov. Temu moramo seveda prišteti še ljudi.
“Brez drugih naravnih plenilcev širjenje plamenk predstavlja resen izziv za ekosistem. Lahko pride do zmanjšanja števila domorodnih morskih vrst, kar poruši ravnovesje ekosistema. Čeprav število plamenk, ki živijo v Jadranu, ni znano, je jasno, da se ta vrsta zaradi svojih izjemnih prilagoditvenih sposobnosti še naprej širi in bo v prihodnosti pomembno vplivala na ravnovesje lokalnih ekosistemov,” je za Jutarnji list poudarila Karla Jelić, asistentka na oddelku za varstvo narave.
Ta vrsta ribe, ki jo nekateri imenujejo tudi lionfish ali riba pav, je invazivna indo-pacifiška vrsta, ki je znana po tem, da škoduje lokalnim ekosistemom. Razvpita je po svoji bogati prehrani z avtohtonimi vrstami rib in hitrem širjenju v koloniziranih območjih Sredozemlja.
Kaj storiti, če nas riba zbode?
Vse bodice na telesu so strupene in vbod povzroča izjemno hude bolečine, možni pa so tudi resnejši simptomi, zato je v primeru vboda priporočljiv obisk zdravnika. Zato je treba tej ribi pristopiti previdno, še posebej, če jo ujamemo med ribolovom.
Na srečo je, tako kot pri drugih jadranskih ribah s strupenimi bodicami, strup termolabilen, kar pomeni, da ga je mogoče nevtralizirati s toploto (najbolje tako, da mesto vboda takoj po piku potopimo v vodo s temperaturo 40-45°C za 30-90 minut, pri tem pa pazimo, da ne pride do opeklin).
“Resnost simptomov je odvisna od posameznikove občutljivosti na strup in od tega, koliko bodic je prodrlo v kožo. V skrajnih primerih lahko strup povzroči težave z dihanjem in celo začasno paralizo. Čeprav ni zabeleženih smrti po piku plamenk, so simptomi lahko resni, zato je pomembno, da takoj poiščete zdravniško pomoč,” je poudarila Jelićeva in dodala, da ta riba ni agresivna in da se piki zgodijo po naključju.
Ta vrsta je bila prvič zabeležena v Jadranskem morju leta 2019, najsevernejša najdba pa je bila leta 2021 pri Visu. Glede na dinamiko njenega širjenja in trende širjenja toploljubnih vrst, povezanih s segrevanjem morja, pa je pričakovati, da se bo pojavljala pogosteje.
