V torek, 29. septembra 2020, so v Krajevni skupnosti Piran izvedli zadnjo v seriji osmih delavnic, poimenovanih »Skupaj, v sodelovanju za razvoj«, s katerimi želijo odpreti prostor za dialog in skupno načrtovanje strateškega dela občinskega prostorskega načrta. Delavnice se je udeležilo 58 občank in občanov.
Kot dragocenost so občanke in občani izpostavili bližino morja, narave, ugodno klimo, bogato kulturno dediščino Pirana, dobro obstoječe kulturne dejavnosti v občini, multikulturnost, sožitje in strpnost, ohranjanje istrske kulture in prebivalke ter prebivalce, ki prispevajo k temu, da Piran ne postane »mesto duhov.« Kot dragocenost vidijo tudi Fieso, za katero želijo, da bi bila čim bolj urejena in zelena ter da bi se območje razglasilo kot krajinski park.
Kot pomembno izpostavljajo varovanje naravnih in kulturnih danosti, mestnega jedra, vrtov, kmetijskih površin in rekreacijskih prostorov in si želijo usmeritve v trajnostni razvoj. Pomembna se jim zdi tudi skrb za mlade, ureditev cenovno dostopnih stanovanj za mlade in mlade družine, prav tako pa tudi skrb za starostnike, ureditev doma za ostarele ter sistema za pomoč na domu. Občanke in občane skrbi demografska slika Pirana, želijo si, da bi se v mesto privabilo nove ljudi in uredilo delovna mesta, ki ne bi bila usmerjena zgolj v turizem.
Kot problematiko izpostavljajo trenutno ureditev prometa in opozarjajo, da je treba misliti na celotno mobilnost, ne zgolj na avtomobilski promet. Želijo si lažje dostopnosti do mesta, skupni prometni prostori v mestnem jedru se jim ne zdijo dobra rešitev. Predlagajo tudi ureditev ulic Pirana (posebno pozornost pa bi morali nameniti skrbi za urejenost tlakov ter predvsem izbiri bolj kakovostnih materialov), izboljšavo vodovoda in kanalizacije, revitalizacijo mesta in oživitev kulturnega življenja. Opozarjajo na umazane ulice in predlagajo večji nadzor nad lastniki psov. Predlagajo ohranitev vrtov (v nasprotju s pozidavo), ureditev kopališč za invalide in več dostopov v morje.
Želijo si celovite rešitve za Fieso, ki trenutno nima primerne infrastrukture – od optike, do cest, pločnikov, razsvetljave, kolesarskih stez in kanalizacije. Opozarjajo tudi na problem dnevnih turistov in pomanjkanje parkirnih ter parkovnih površin.
Prav tako so nekateri krajani izpostavili željo po večji transparentnosti v postopku izdelave občinskega prostorskega načrta ter da občina upošteva njihove predloge v zadnjem osnutku OPN-ja.
Predlogov, ki so jih občanke in občani predlagali, je bilo še veliko. Zbrani bodo v zaključnem poročilu, ki ga bodo v naslednjih tednih objavili na spletni strani.
