»Podjetja, ki bodo znala učinkovito odgovarjati na energetske izzive prihodnosti, bodo lahko konkurenčna na zahtevnem logističnem trgu. Ključ do uspeha so trajnostno naravnani projekti,« pravi Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper.
Med pomembnimi že izpeljanimi projekti na tem področju so med drugim prehod na LED razsvetljavo, postopna zamenjava dizelskih dvigal z električnimi, ki so okolju prijaznejša ter postavitev sončnih elektrarn na strehah skladišč, s katerimi družba veča delež pridobljene energije iz obnovljivih virov ter postaja vse bolj samooskrbna. Ena večjih naložb, ki je pravkar v teku, je tudi gradnja avtomatiziranega in energetsko samozadostnega skladišča 54 za pretovor jeklenih kolutov. Sodoben objekt bo opremljen z električnimi dvigali z rekuperacijo energije, na strehi pa bo nameščena sončna elektrarna moči 2,5 MW.
Z obnovljivimi viri energije do večje energetske neodvisnosti
Tudi sicer so leto 2024 zaznamovali uspešno zaključene gradnje novih sončnih elektrarn na strehah skladišč 16, 19, 50 in 51 s skupno močjo 4,3 MW, ki že delujejo. Ravno te dni se jim je pridružila še manjša sončna elektrarna na strehi upravne stavbe kontejnerskega terminala, katere največja moč bo znašala 148 kW. Z novo elektrarno, ki bo začela delovati v začetku leta 2025, bo skupna moč vseh sončnih elektrarn v pristanišču znašala 4,7 MW. Po izračunih bodo na letni ravni proizvedle približno 4.900 MWh, kar je približno 15% celotne porabljene električne energije v letu 2023. To je primerljivo z letno porabo 1233 gospodinjstev (povprečje EU 3,8 MWh/leto, vir: Povprečna poraba elektrike v gospodinjstvih).
Do leta 2030 načrtujejo dodatne elektrarne namestiti še na strehi novega gasilskega doma in treh skladiščih za generalne tovore, s čimer bodo dosegli skupno moč 10,5 MW.
Luka Koper poleg tega trenutno upravlja 48 polnilnic za električna vozila, v prihodnjih dveh letih pa si želi postaviti dodatnih 100 polnilnih mest za osebna in tovorna vozila. V načrtih je tudi elektrifikacija delovne mehanizacije in vzpostavitev infrastrukture za električno napajanje ladij z obale (On-shore Power Supply), kar je obenem ena od obvez, ki jo do leta 2029 pristaniščem nalaga Evropska unija.
K temu naj dodamo še različno regulativo, ki vse akterje v logistični verigi sili in spodbuja k uporabi alternativnih virov energije ter pogonskih goriv, ki pomembno znižujejo ogljični odtis. Med temi so na primer številne zaveze, ki izhajajo iz svežnja Pripravljeni na 55 oziroma načrt EU prehoda na zeleno gospodarstvo in vse strožje regulative glede uporabe goriv med plovbo in postankom v pristanišču, ki jih postavlja Mednarodna pomorska organizacija (IMO).
Elektrifikacija obal je ključni projekt podnebnega prehoda
Sistema za napajanje ladij z električno energijo ne bo mogoče zgraditi brez ustrezne infrastrukture do pristanišča in znotraj njega. Družba je zato že pristopila k aktivnostim za gradnjo nove razdelilno transformatorske postaje 110/20 kV Luka Koper, s pripadajočim priključnim vodom od Dekanov do samega pristanišča. Pri tem sodeluje z družbo Eles, ki bo v okviru posebnega sporazuma zagotovila priključni vod, Luka Koper pa razdelilno transformatorsko postajo. Pred izvedbo te naložbe bo potrebno zaključiti kompleksen proces za sprejem državnega prostorskega načrta, ki vključuje izdelavo projektne in prostorsko-okoljske dokumentacije, pri kateri obe podjetji že intenzivno delata.
Večji pomol in povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala
Eden največjih projektov, s katerim Luka Koper krepi zmogljivosti kontejnerskega terminala, je podaljšanje severnega dela prvega pomola. Gradnja se bo začela v začetku 2025 in bo trajala do konca leta 2027. »V okviru projekta bomo zgradili 326 metrov obale z dvema privezoma in pridobili 7 hektarov dodatnih skladiščnih in manipulativnih površin, poglobili morsko dno ter zgradili vso potrebno infrastrukturo. Projekt ni zahteven samo iz gradbenega, ampak tudi iz operativnega vidika, saj bo potrebno med gradnjo zagotavljati nemoteno obratovanje vseh sosednjih terminalov in varno vplutje ladij,« je ob tem povedala Kržanova in izpostavila, da investicijo pogojujejo tudi zahtevni okoljevarstveni pogoji, ki bodo upoštevani v vseh fazah gradnje, vse s ciljem, da so vplivi na okolje čim manjši.
Še pred iztekom leta so v Luki Koper nanizali nekaj vidnejših uspehov. Oktobra so dosegli najvišji mesečni pretovor kontejnerjev (106.698 TEU) in vozil (90.548). Pred kratkim so presegli tudi lanskoletni rekord pretovorjenih kontejnerskih enot, z doseženimi 1.066.093 TEU, s tem pa še utrdili primat prvega kontejnerskega pristanišča v S Jadranu.