Le nekaj deset kilometrov južno od Rovinja, na območju, ki ga dobro poznajo tudi številni slovenski obiskovalci hrvaške Istre, poteka izjemna paleontološka raziskava. Mednarodna skupina znanstvenikov iz morskega dna rešuje približno 130 milijonov let stare fosilne ostanke velikih rastlinojedih dinozavrov. Prve analize nakazujejo, da bi lahko pripadali doslej neznani vrsti, najdišče pa je po besedah raziskovalcev edinstveno na svetu.
Kosti dinozavrov ležijo pod morsko gladino
V zalivu Kolone pri Balah v hrvaški Istri, na območju posebnega paleontološkega rezervata Datule–Barbariga, znanstveniki raziskujejo ostanke živali, ki so po tem območju hodile pred približno 130 milijoni let.
Posebnost najdišča je njegova lega. Fosilizirane kosti so ujete v kamninah pod morsko gladino, na globini od približno dveh do sedmih metrov. Po navedbah hrvaškega paleontologa in geologa Aleksandra Mezge gre za edinstven primer, saj raziskovalci doslej ne poznajo primerljivega najdišča dinozavrovih kosti na morskem dnu.
Mezga, ki na raziskavi sodeluje kot eden od vodij, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina pojasnil, da so letos začeli odstranjevati predvsem najbolj ogrožene fosilne ostanke. Morski valovi in erozija namreč postopoma uničujejo kamnine, v katerih so se kosti ohranile milijone let.
Video: Podvodno nahajališče pri Balah, HRT, Vijesti
Velikan z dolgim vratom, podoben dinozavrom iz Jurskega parka
Po dosedanjih ugotovitvah naj bi kosti pripadale velikemu rastlinojedemu dinozavru iz skupine sauropodov. Ti so bili prepoznavni po dolgem vratu, mogočnem telesu, stebričastih nogah in dolgem repu.
Hrvaški paleontolog Fran Vidaković je za HRT žival slikovito primerjal z dolgovratimi dinozavri, ki jih gledalci poznajo iz uvodnih prizorov filma Jurski park.
Raziskovalci so doslej prepoznali dele vratnih vretenc, reber in drugih kosti trupa. Pri ugotavljanju, ali gre za fosilizirano kost ali običajno kamnino, jim pomaga tudi značilna notranja struktura kosti.
Ameriški paleontolog Matthew Lamanna, ki sodeluje pri raziskavah, je prepričan, da ostanki pripadajo novi vrsti dinozavra. Kljub temu bo treba na dokončno znanstveno potrditev še počakati, saj so za opis nove vrste potrebne podrobne primerjalne analize.
Vse se je začelo z naključnim odkritjem leta 1993
Zgodba o istrskih dinozavrih se ni začela letos. Prve fosilizirane kosti so na območju Barbarige odkrili že leta 1993, in to povsem po naključju.
Po poročanju HRT je moški s priimkom Boscariolli med nabiranjem morskih datljev razbijal kamenje in v njem opazil nenavadno kost. O najdbi je obvestil znanca, italijanskega paleontologa Fabia Dalla Vecchio, ki je prepoznal njen znanstveni pomen.
Odkritje je pozneje pripomoglo k prepoznavanju istrskega dinozavra Histriosaurus boscariollii. Območje Datule–Barbariga je bilo leta 1994 razglašeno za poseben paleontološki rezervat.
Sedanje raziskave bi lahko razkrile še eno, doslej nepoznano vrsto, povezano s tem območjem.
Istra je bila pred 130 milijoni let povsem drugačna
Čeprav danes Istro povezujemo predvsem z morjem, plažami in turističnimi kraji, je bila njena podoba v času dinozavrov bistveno drugačna.
Območje današnjega istrskega polotoka je takrat ležalo precej južneje, bližje današnji severni Afriki. Na kopnem so živeli veliki rastlinojedi dinozavri, katerih sledi so se ponekod ohranile vse do danes.
V Istri so sicer na različnih lokacijah odkrili številne fosilizirane stopinje dinozavrov, medtem ko so najdbe njihovih kosti precej redkejše. Prav območje pri Balah je zato za paleontologe izjemno dragoceno.
Se pod morskim dnom skrivajo še celotna okostja?
Znanstveniki upajo, da se v kamninah skriva še več ostankov prazgodovinskih živali. Ne izključujejo niti možnosti, da bi nadaljnje raziskave razkrile lobanje ali obsežnejše dele okostij.
Takšne najdbe bi raziskovalcem omogočile natančnejšo določitev vrste in boljše razumevanje življenja dinozavrov na območju današnjega Jadrana.
Mednarodna ekipa zato nadaljuje zahtevno delo pod morsko gladino. Njihov neposredni cilj ni le raziskovanje, temveč tudi ohranitev fosilov, ki bi jih lahko morje v prihodnosti nepovratno uničilo.
Za Istro je to še ena potrditev, da se pod njeno današnjo turistično podobo skriva izjemno bogata prazgodovinska dediščina.
