Z danes sprejetim zakonom združevanje družin najmanj dve leti ne bo mogoče za tiste, ki v Nemčiji niso prejeli azila, temveč zgolj status subsidiarne zaščite. Ta jim omogoča bivanje v Nemčiji, ker jim v državi izvora denimo grozi mučenje ali smrtna kazen. Konec marca je v Nemčiji živelo približno 389.000 takih priseljencev.
Pred zakonom je bila zanje v veljavi omejitev števila bližnjih sorodnikov, ki se jim lahko pridružijo v državi, na skupno 1000 na mesec. Kot je danes pred poslanci dejal notranji minister Alexander Dobrindt, se bo z novimi omejitvami tako na leto v Nemčijo priselilo 12.000 ljudi manj.
Zakon dopušča nekatere izjeme, med katerimi so družinski člani, ki nujno potrebujejo zdravstveno pomoč. Po dveh letih bodo izvajanje ukrepa pregledali in odločili o nadaljnjih korakih, poročajo tuje tiskovne agencije.
Za spremembe večina poslancev
Za spremembe zakona je glasovalo 444 poslancev, proti pa je bilo 135. Poleg koalicijskih partneric krščanskih demokratov (CDU/CSU) in socialdemokratov (SPD) je zakon podprla tudi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), poročajo nemški mediji.
“Nemčija ostaja za svet odprta država. A zmogljivosti našega socialnega sistema so omejene, prav tako tudi izobraževalnega. Tudi kapacitete nepremičninskega trga imajo svoje meje,” je v bundestagu danes našteval Dobrindt, ki je dodal, da je prav tako treba omejiti priseljevanje v državo.
V Nemčijo se je zateklo vsaj dva milijona ljudi
Nemčija je v času begunske krize v letih 2015 in 2016 sprejela več kot milijon beguncev, večinoma Sircev in Afganistancev, po izbruhu vojne v Ukrajini konec februarja pa še skoraj milijon Ukrajincev. Kot je danes dejal Dobrindt, želijo z ustavitvijo združevanja družin odvrniti ljudi od tega, da bi poskušali v Nemčijo priti na nezakonit način.
Zmanjšanje priseljevanja je sicer kancler Friedrich Merz postavil za eno osrednjih nalog svoje vlade ter med drugim napovedal sporno zavračanje prosilcev za azil na mejah.
