Piran je med tremi slovenskimi obmorskimi mesti najbolj izpostavljen poplavam, kar se je znova izkazalo v zadnjih letih. Najbolj ogroženi so deli mesta pri obali in Tartinijev trg. V Piranu tako beležijo od 8 do 31 poplav letno. Tudi projekcije za naslednja desetletja niso najbolj optimistične in kažejo na potrebo po dodatni zaščiti mesta z ustreznimi ukrepi.
Na piranski občini so lani postregli s podatki, da se bo do konca 21. stoletja povprečna gladina svetovnih morij po scenariju Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) dvignila po optimističnem scenariju od 40 do 60 centimetrov, po bolj pesimističnem pa od 70 do 120 centimetrov. “Projekcija za severni Jadran je podobna kot za svetovno povprečje, zato je izvedba celovite protipoplavne zaščite, ki bo zaščitila urbano in kulturno dediščino ter zagotovila nemoteno življenje in poslovanje mesta, edina odgovorna rešitev,” pravijo na občini.
Prvotnemu projektu so se uprli
Skupina Pirančanov je lani izrazila izrazito nestrinjanje s posegi v okolje, saj menijo, da bi tako uničili kulturno dediščino mesta. Nekateri celo svarijo, da je zid okoli obale Pirana nesmiseln, saj svoje naloge ne bo opravil, ker bi voda v mesto še naprej prodirala skozi tla.
Na občini so tovrstne očitke zavračali in svarili pred dezinformacijami. “Glede končnega izgleda protipoplavne zaščite je še preuranjeno govoriti, saj je do sedaj izdelana le idejna zasnova projekta, ki je podlaga za pridobitev mnenj in soglasij ter izvedbo predhodnih raziskav (arheoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških),” so povedali in dodali, da se šele na podlagi pridobljenih rezultatov vseh teh raziskav lahko izdela končno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kot so lani nato predstavili na javni tribuni, je bilo v idejnem projektu predvideno, da se rekonstruira dotrajani pomol in zgradi zapornico, ki bo preprečevala vdor vode ob visokih plimah in jugu, predvideni so tudi rekonstrukcija in ureditev meteorne kanalizacije, zadrževalnikov in črpališča za kanalizacijo, pa dvig zaščitne kote obalnega pasu in preureditev skalometa.
A projekta takrat ni podprl piranski občinski svet. Nekateri svetniki so vodstvu občine očitali, da ga je pripravila potiho in brez usklajevanja z deležniki ter da na splošno ni ustrezno pripravljen. Strinjali so se, naj se projekt protipoplavne zaščite prenese na novo občinsko oblast in tako ga je od Đenia Zadkovića podedoval Andrej Korenika, ki je na tiskovni konferenci avgusta napovedal, da se bodo oktobra v Piranu začele geomehanske meritve, ki so tudi pogoj za gradbeno dovoljenje.
Občina Piran začenja z Geomehanskimi Raziskavami za Protipoplavno Zaščito
Nadaljevanje z drugačnim pristopom
Na občini Piran so nam pojasnili, da zdaj projekt protipoplavne zaščite Pirana nadaljujejo z drugačnim pristopom pri projektiranju in iskanju najustreznejših tehničnih in arhitekturnih rešitev. Projekt je zdaj v fazi izdelave natečajne naloge, ki bo podlaga za izvedbo javnega natečaja za izbiro najustreznejše projektne rešitve protipoplavne zaščite mesta Piran. Natečajna naloga pa se izdeluje na podlagi priporočil delovne skupine, ki jo je ustanovil župan, in stališč javnosti, ki jih je Občina Piran pridobila med lansko javno predstavitvijo idejne zasnove projekta.
Kot pravijo na občini, bodo v natečajni nalogi izdelovalcem natečajnih rešitev ponujeni vsi potrebni vhodni podatki, parametri in študije, s katerimi občina razpolaga in na podlagi katerih pričakujejo ustrezne arhitekturne predloge. “Na ta način bodo imeli projektanti dovolj svobode za pripravo kreativnih projektnih rešitev, pri čemer pa so ključne zahteve tega projekta zelo jasne: zagotoviti protipoplavno zaščito mesta Piran, urediti odvajanje meteornih in padavinskih voda ter pripraviti ustrezno arhitekturno umestitev v staro mestno jedro Pirana,” razlagajo na občini.
Za zdaj so pridobili pogoje vseh predpisanih soglasodajalcev, popisali morsko favno in floro v vplivnem območju posega, preverili stanje starega pomola, opravili geološke raziskave, izdelana je bila hidrološko hidravlična študija mesta Piran, geodetske podlage obale in morskega dna ter arheološke raziskave glavnega pomola, medtem ko se bodo geomehanske raziskave obale mesta kot zapisano pričele izvajati oktobra.
Po zaključeni natečajni nalogi bo občina v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor pripravila in objavila natečaj za izdelavo natečajne idejne rešitev. Po izbiri najustreznejše rešitve pa sledi predpisan postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.
