Dohodek in sreča nista nujno pozitivno povezana. Prebivalci statističnih regij, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih.
Ves čas ali večino časa srečnih več prebivalcev Slovenije kot pred štirimi leti
Ves čas ali večino časa sta bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2022 srečni dve tretjini (66 %) oseb, starih 16 let ali več. To je bilo za 7 odstotnih točk več kot v 2018, ko so tudi merili pogostost občutka sreče. V obeh opazovanih letih pa je bil delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, približno enak.
Finska je bila že šesto leto zapored razglašena za državo z najsrečnejšim prebivalstvom. Sledijo ji Danska, Islandija, Izrael, Nizozemska, Švedska, Norveška, Švica, Luksemburg in Nova Zelandija. Hrvaška je na 48. mestu, za Japonsko in pred Brazilijo. Slovenija je na 22. mestu, Italija je 33., Srbija 45., Madžarska 51. Črna gora je v svetovnem poročilu o sreči na 67. mestu, Bosna in Hercegovina pa na 71. mestu.
Kaj najbolj vpliva na občutek sreče?
Ali se oseba počuti srečna ali ne, je odvisno od številnih dejavnikov. Marsikaj se sicer da pojasniti z gospodarskimi razmerami v državi, ne pa vsega, ugotavljajo na statističnem uradu. Temelja za občutek sreče namreč ne ustvarja le blaginja v državi ali finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč k občutenju sreče pomembno prispevajo tudi zdravje, položaj na trgu dela, splošno zadovoljstvo z življenjem in medosebni odnosi.
Sreča in zadovoljstvo
Osebe, ki so bile srečne ves čas oz. večino časa, so med merjenimi dejavniki zadovoljstva najvišjo povprečno oceno pripisale prav osebnim odnosom (8,8 od 10). To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče. Prav tako sta bila v pomembni medsebojni odvisnosti tudi občutek sreče in splošno zadovoljstvo z življenjem.
Pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev
Na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno pomoč (npr. pogovor o osebnih zadevah, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi jo potrebovali, je lani lahko računalo 93 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več. Stari 65 let ali več so lahko na tako pomoč računali v nekoliko manjšem odstotku kot mlajši. Subjektivno dojemanje, ali lahko računajo na tako pomoč, je bilo povezano tudi z občutkom sreče. Tisti, ki so se počutili srečne ves čas ali večino časa, so lahko bolj računali na pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev kot tisti, ki so se srečne počutili včasih, redkokdaj ali nikoli.
Finančno stanje gospodinjstva in občutek sreče
Prebivalci statističnih regij, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih (in obrnjeno).
