Na zakonodajnem referendumu o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki je potekal v nedeljo, 11. oktobra, so volivci odločali o uveljavitvi novele, ki jo je državni zbor sprejel maja letos.
Po posredovanih rezultatih je na ravni Slovenije proti uveljavitvi zakona glasovalo 51,26 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 48,74 odstotka. Razlika med obema stranema je tako znašala le 2,52 odstotne točke.
V slovenski Istri je bila slika bistveno drugačna. V vseh štirih volilnih okrajih – Koper 1, Koper 2, Izola in Piran – je proti noveli glasovala izrazita večina volivcev.
Največ nasprotnikov v Kopru
Najodločnejše nasprotovanje noveli so izrazili volivci v okraju Koper 1, kjer je proti glasovalo kar 69,36 odstotka udeležencev referenduma, za pa 30,64 odstotka. Volilna udeležba je znašala 46,99 odstotka.
Podobno je bilo v Izoli, kjer je zakon zavrnilo 67,38 odstotka volivcev, podprlo pa 32,62 odstotka. Volilna udeležba je dosegla 49,81 odstotka.
V Piranu je proti glasovalo 65,01 odstotka volivcev, za pa 34,99 odstotka. Udeležba je bila s 44,29 odstotka najnižja med štirimi istrskimi okraji.
Tudi v volilnem okraju Koper 2 je bila večina izrazito proti uveljavitvi zakona. Nasprotovalo mu je 64,08 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 35,92 odstotka. Volilna udeležba je znašala 50,28 odstotka, kar je največ med obravnavanimi istrskimi okraji.
Kako so glasovali v slovenski Istri in Sloveniji?
Istra precej bolj proti kot Slovenija, a z nižjo udeležbo
Primerjava rezultatov kaže, da je bilo nasprotovanje noveli v slovenski Istri občutno izrazitejše kot na državni ravni.
V volilnem okraju Koper 1 je bil delež glasov proti kar 18,10 odstotne točke višji od slovenskega povprečja. V Izoli je razlika znašala 16,12 odstotne točke, v Piranu 13,75 odstotne točke, v okraju Koper 2 pa 12,82 odstotne točke.
Kljub izrazitemu nasprotovanju zakonu je bila volilna udeležba v vseh štirih istrskih okrajih nižja od državnega povprečja.
Na ravni Slovenije se je referenduma udeležilo 54,55 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko je bila v istrskih okrajih udeležba med 44,29 in 50,28 odstotka.
Največja razlika je bila v Piranu, kjer je bila udeležba za 10,26 odstotne točke nižja od državne.
O čem so volivci pravzaprav odločali?
Referendum se je nanašal na novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki spreminja pravila izvajanja parlamentarnih preiskav in možnosti pravnega varstva v teh postopkih.
Parlamentarne preiskave so eno od orodij parlamentarnega nadzora, s katerim lahko državni zbor preiskuje zadeve javnega pomena, ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in zbira informacije, pomembne za zakonodajne odločitve.
Ena ključnih predvidenih sprememb novele je bila zožitev kroga upravičencev, ki lahko zahtevajo ustavnosodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Novela je predvidevala tudi spremembe pravnega varstva oseb, ki so vključene v preiskovalne postopke.
Zagovorniki sprememb so poudarjali potrebo po učinkovitejšem izvajanju parlamentarnih preiskav in preprečevanju njihovega zavlačevanja. Nasprotniki pa so opozarjali, da bi predlagana ureditev lahko zmanjšala pravno varstvo posameznikov in organizacij, ki se znajdejo v parlamentarnih preiskavah.
Volivci so odgovarjali na vprašanje, ali podpirajo uveljavitev zakona, ki ga je državni zbor sprejel 26. maja 2026. Glas ZA je pomenil podporo uveljavitvi novele, glas PROTI pa njeno zavrnitev.
Za zavrnitev zakona je pomemben tudi kvorum
Za razliko od treh posvetovalnih referendumov, ki so prav tako potekali v nedeljo, je bil referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi zakonodajni, zato ima njegov izid neposredne pravne posledice.
Za zavrnitev zakona ni dovolj zgolj večina glasov proti. Po ustavi mora proti glasovati tudi najmanj petina vseh volilnih upravičencev, kar predstavlja tako imenovani zavrnitveni kvorum.
Rezultati glasovanja v slovenski Istri tako kažejo precej izrazitejše nasprotovanje predlaganim zakonskim spremembam kot na ravni celotne države. Medtem ko je bila odločitev slovenskih volivcev razmeroma tesna, je v vseh štirih istrskih volilnih okrajih novelo zavrnilo približno dve tretjini glasujočih.
