Afganistanski nacionalni park Band-e-Amir je bil znan po tem, da je v državi zaposlil prve ženske za vlogo čuvarja parka. Zdaj ženskam ne bo dovoljen niti obisk, kaj šele delo tam, saj talibani poglabljajo svojo represivno oblast nad državo.
Afganistanski minister za širjenje kreposti in preprečevanje slabosti Mohammad Khalid Hanafi je v soboto napovedal, da ženske ne bodo mogle več obiskovati priljubljenega parka, ki se nahaja v osrednji provinci Bamiyan, eni najrevnejših in najmanj razvitih regij v državi, poroča CNN.
Park, ki ga je leta 2019 ustanovila lokalna afganistanska vlada v sodelovanju z več mednarodnimi agencijami, vključno z USAID in Razvojnim programom Združenih narodov, je veljal za mirno oazo z modrimi jezeri, obdanimi z gorami.
Heather Barr, pridružena direktorica za pravice žensk pri Human Rights Watch, je v ponedeljkovi izjavi dejala, da prepoved kaže, kako se »zidovi zapirajo ženskam« v Afganistanu.
»Talibani se ne zadovoljijo z odvzemom izobraževanja, zaposlitve in prostega gibanja dekletom in ženskam, temveč jim želijo vzeti tudi parke in šport ter zdaj celo naravo, kot vidimo iz te zadnje prepovedi ženskam, da obiščejo Band-e-Amir,« je povedala.
»Korak za korakom se zidovi zapirajo pred ženske, saj vsak dom postane zapor.«
Talibani mečejo zloglasno senco na provinco Bamijan. Dom precejšnje šiitske muslimanske manjšine je bil kraj grozljivih pobojev med državljansko vojno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in kasnejšim vzponom talibanov.
Nekoč je bilo tudi središče cvetoče budistične civilizacije v 4. in 5. stoletju. Toda marca 2001 so talibani slavno uničili dva ogromna kipa Bude v Bamijanu, ki sta nemoteno stala več kot 1500 let, češ da sta idola, ki kršita islam.
Talibani so od ponovnega prevzema nadzora nad državo avgusta 2021, med kaotičnim in kontroverznim umikom Združenih držav Amerike, zavrnili desetletja napredka na področju človekovih pravic. In zaradi prepovedi večine dela in študija so ženske večinoma omejene na svoje domove.
V Afganistanu »ne obstaja več takšna stvar, kot je svoboda žensk,« je v začetku tega meseca dejala Mahbouba Seraj, afganistanska aktivistka za pravice žensk in nominiranka za Nobelovo nagrado za mir leta 2023.
»Ženske v Afganistanu so počasi izbrisane iz družbe, iz življenja, iz vsega – ne smejo imeti mnenja, nimajo glasu, ne smejo niti misliti, kje so,« je dodala.
Ta najnovejša omejitev prihaja skoraj mesec dni po tem, ko so ženskam v Afganistanu prepovedali vstop v kozmetične salone, kar je še dodatno zmanjšalo njihovo svobodo, kar je bil tudi hud gospodarski udarec za družine, ki so se zanašale na njih za dohodek.
Po poročilu ZN, objavljenem junija, je ženskam prepovedano delati v večini sektorjev zunaj doma in jim je prepovedano obiskovati javna kopališča, parke in telovadnice. Nositi morajo ohlapno črno oblačilo, ki jim pokriva obraz, in ne smejo zapustiti doma brez razloga, pa še to ne brez moškega skrbnika.
Poročilo sta po tedenskem obisku v Afganistanu pripravila Richard Bennett, posebni poročevalec o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu, in Dorothy Estrada-Tanck, ki je vodila kontingent delovne skupine za diskriminacijo žensk in deklet.
Omejitve, ki so bile uvedene zunaj doma, in gospodarske stiske so povzročile znatne napetosti v domovih in porast nasilja v družini, obstajajo pa tudi opazni dokazi o znatnem porastu prisilnih porok deklet, ugotavlja poročilo.
