611 trgovin manj kot leta 2012
V Trstu se trgovina na drobno že več let sooča z opaznim upadom. Kot poroča Primorski dnevnik, je bilo leta 2025 v mestu kar 611 trgovin manj kot leta 2012, kar Trst uvršča med italijanske občine z največjim padcem števila trgovin v zadnjih trinajstih letih.
Po podatkih stanovske organizacije Confcommercio se je število trgovin v tem obdobju zmanjšalo z 1887 na 1276. Zaprtja so najbolj prizadela predvsem mestne četrti in obrobna območja, kjer ni večjega turističnega obiska. Med letoma 2012 in 2025 je bilo namreč 533 zaprtij trgovin zunaj mestnega središča, kar predstavlja več kot štiri petine vseh zaprtij.
Glavni razlog spletna prodaja
Predsednik združenja Confcommercio Antonio Paoletti kot enega glavnih razlogov za tak razvoj izpostavlja hitro rast spletne prodaje, ki po njegovem mnenju zahteva tudi bolj jasno zakonodajno ureditev. Na stanje vplivajo še visoki davki, visoke najemnine ter demografske spremembe, ki dodatno otežujejo poslovanje manjših trgovcev.
Negativen trend je opazen tudi v širši okolici mesta. Kot je za Primorski dnevnik pojasnila Mirjam Malalan, odgovorna za trgovino pri Slovenskem deželno gospodarskem združenju, podobne težave opažajo tudi na Krasu. Po njenih besedah mlajše generacije pogosto ne nadaljujejo dejavnosti, ki so jih začeli njihovi starši, poleg tega pa je vodenje trgovine vse zahtevnejše.
Največji upad v sektorju oblačil in obutve
Največ zaprtij so zabeležili v sektorju prodaje oblačil in obutve, kjer je vrata zaprlo 172 trgovin. Sledijo parfumerije in zlatarne s 107 zaprtji. Upad je opazen tudi med uličnimi trgovci, kjer jih je po podatkih Confcommercia 81 manj kot pred leti.
Manj je tudi trgovin s pohištvom, železnino in opremo za dom (−68), prodajaln živil in pijač (−47) ter trgovin z mešano ponudbo knjig, igrač in šolskih potrebščin (−44). Zaprlo se je še 72 kioskov s časopisi in revijami, od tega kar 65 na obrobju mesta, ter 23 trafik za tobačne izdelke in 11 bencinskih servisov.
Na drugi strani se nekateri novi poslovni modeli vendarle širijo. V Trstu se je povečalo število prodajnih avtomatov, ki jih je zdaj 19 več, nekoliko pa je naraslo tudi število trgovin s področja informatike in komunikacij, kjer so zabeležili osem novih odprtij.
Podatki tako kažejo, da se struktura trgovine v mestu spreminja, pri čemer tradicionalne prodajalne vse težje konkurirajo novim oblikam prodaje in spreminjajočim se nakupnim navadam potrošnikov.
