Zakaj jeseni opažamo več izpadlih las?
Vsak dan izgubimo določeno število las, ne da bi to sploh opazili. Po podatkih Ameriške akademije za dermatologijo (AAD) je povsem običajno, da človeku dnevno izpade približno 50 do 100 las.
Izpadanje je namreč sestavni del naravnega obnavljanja lasišča. Medtem ko nekateri lasje rastejo, drugi počivajo, tretji pa izpadejo in naredijo prostor novim.
Toda zakaj se zdi, da se jeseni ta proces okrepi?
Raziskave nakazujejo, da lahko na življenjski cikel las vplivajo tudi letni časi. Pri nekaterih ljudeh je jeseni opaziti nekoliko izrazitejše izpadanje, vendar znanstveniki vseh razlogov za ta pojav še ne poznajo.
Pomembno je tudi poudariti, da sezonsko izpadanje ni enako izrazito pri vseh. Če jeseni izgubljamo več las, zato še ne pomeni, da je za to nujno kriva sprememba letnega časa.
Lasje imajo svoj življenjski cikel
Da bi razumeli, zakaj lasje izpadajo, moramo najprej poznati njihov naravni življenjski cikel.
Ta poteka v treh glavnih fazah.
Faza rasti (anagena faza): To je najdaljše obdobje, med katerim las aktivno raste. Traja lahko več let, zato lahko naši lasje dosežejo precejšnjo dolžino.
Prehodna faza (katagena faza): Rast se ustavi, lasni mešiček pa se začne pripravljati na obdobje mirovanja.
Faza mirovanja (telogena faza): Las preneha rasti, nekaj časa ostane v mešičku, nato pa izpade. Na njegovem mestu začne rasti nov las.
Vsi lasje na glavi niso istočasno v isti fazi. Prav zato jih običajno izgubljamo postopoma in ne vseh naenkrat.
V določenih okoliščinah pa lahko večje število lasnih mešičkov preide v fazo mirovanja, kar nekaj mesecev pozneje povzroči opaznejše izpadanje.
Krivec je lahko dogodek izpred treh mesecev
Zanimivo je, da vzroka za povečano izpadanje las pogosto ne najdemo v trenutnem počutju ali vremenu, temveč v dogodkih, ki so se zgodili že pred več meseci.
Strokovnjaki opozarjajo na pojav, imenovan telogeni efluvij, pri katerem zaradi telesne ali psihične obremenitve več las kot običajno preide v fazo mirovanja.
Posledice pogosto postanejo opazne šele dva do tri mesece pozneje.
Če vam torej lasje izraziteje izpadajo novembra, je mogoče, da je sprožilni dejavnik nastopil že poleti.
Med pogostejše sprožilce sodijo:
- dolgotrajen ali izrazit stres,
- bolezni, zlasti tiste z visoko vročino,
- operativni posegi,
- porod in hormonske spremembe,
- hitro hujšanje ali stroge diete,
- pomanjkanje železa in nekatere druge prehranske motnje,
- določena zdravila.
Pri takšnem izpadanju las običajno ne nastanejo povsem gola območja, temveč lasje postanejo redkejši po celotnem lasišču.
Dobra novica je, da gre pogosto za začasno stanje. Ko se organizem po obremenitvi obnovi oziroma je sprožilni dejavnik odpravljen, se lahko postopoma normalizira tudi rast las.
Ali lahko hladnejše vreme poškoduje lase?
Jesen in zima prinašata še eno težavo, ki jo pogosto zamenjujemo z izpadanjem las – njihovo lomljenje.
Hladnejši zrak, ogrevanje prostorov in pogosto oblikovanje pričeske z vročimi pripomočki lahko prispevajo k izsuševanju las.
Suhi lasje so lahko bolj krhki, zato se hitreje lomijo, zlasti na konicah.
Toda lomljenje las in njihovo izpadanje iz lasnega mešička nista ista pojava.
Pri lomljenju se poškoduje lasno steblo, medtem ko pri izpadanju las izpade celotna lasna nit. Prav zato različni izdelki za nego las ne morejo odpraviti vseh vzrokov za njihovo redčenje.
Kaj lahko storimo, da bodo lasje bolj zdravi?
Čeprav običajnega izpadanja las ne moremo in tudi ne potrebujemo preprečiti, lahko z nekaj preprostimi navadami zmanjšamo njihovo poškodovanje.
Pomembna je predvsem nežna nega. Las ne drgnemo grobo z brisačo, pri razčesavanju pa se izogibamo močnemu vlečenju.
Pri uporabi sušilnika, likalnika ali kodralnika je priporočljivo omejiti previsoke temperature. Koristna je tudi uporaba balzama, ki zmanjša trenje in olajša razčesavanje.
Pomembno vlogo ima uravnotežena prehrana z zadostno količino beljakovin, železa in drugih hranil, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje.
Pri prehranskih dopolnilih pa velja previdnost. Vitamini in minerali niso univerzalna rešitev za izpadanje las, njihovo jemanje brez ugotovljenega pomanjkanja pa pogosto ne prinese pričakovanih rezultatov.
Če je izpadanje povezano s stresom, boleznijo ali hormonskimi spremembami, zgolj menjava šampona praviloma ne bo odpravila vzroka.
Kdaj izpadanje las ni več običajno?
Čeprav je povečano izpadanje pogosto prehodno, obstajajo znaki, ki jih ne bi smeli prezreti.
Na pregled pri zdravniku ali dermatologu je smiselno pomisliti, če lasje nenadoma izpadajo v večjih količinah, če se pojavijo jasno omejena območja brez las ali če se lasišče vidno redči.
Pozornost je potrebna tudi ob srbenju, bolečini, rdečini ali luščenju lasišča ter kadar izpadanje traja več mesecev oziroma se stopnjuje.
Zdravnik lahko glede na težave in zdravstveno stanje preveri tudi morebitno pomanjkanje železa, delovanje ščitnice ali druge možne vzroke.
Več las na krtači še ne pomeni plešavosti
Če torej v jesenskih mesecih opažate več las na blazini, v odtoku prhe ali na krtači, to še ni nujno razlog za preplah.
Lasje se ves čas obnavljajo, njihova rast pa je občutljiva na številne spremembe v telesu.
Pomembnejše od štetja posameznih izpadlih las je spremljanje, ali se njihova gostota dejansko zmanjšuje in ali se pojavljajo druge spremembe.
Jesensko izpadanje las je lahko povsem prehoden pojav. Če pa je izrazito, dolgotrajno ali ga spremljajo spremembe lasišča, ga ni smiselno samodejno pripisati letnemu času.
