Nedavna študija kaže, da so ljudje, ki imajo več kot eno duševno motnjo, bolj izpostavljeni tveganju za razvoj demence, nevrološkega stanja, ki zdaj prizadene milijone ljudi po vsem svetu.
Več duševnih motenj pomeni večje tveganje
Prejšnje raziskave so povezale duševne motnje, kot so depresija, anksioznost, posttravmatska stresna motnja (PTSM) in bipolarna motnja, s povečanim tveganjem za demenco.
Znanstveniki menijo, da lahko kronično vnetje, spremembe v možganski strukturi in povečanje beljakovine amiloid-beta pojasnijo to povezavo, saj ta beljakovina velja za ključno značilnost Alzheimerjeve bolezni.
Nova študija, objavljena v reviji BMJ Mental Health, kaže, da imajo ljudje z več duševnimi motnjami bistveno večje tveganje za demenco kot tisti z samo eno motnjo.
Tveganje se povečuje s številom sočasnih duševnih motenj.
Dve motnji – podvojitev tveganja
Raziskovalci so analizirali podatke več kot 3600 odraslih, starejših od 45 let, iz psihiatrične klinike bolnišnice Bicêtre v Franciji.
Vsi udeleženci so imeli vsaj eno duševno motnjo, kot so depresija, anksioznost, psihoza, motnja uporabe substanc, osebnostna motnja ali bipolarna motnja.
Rezultati so pokazali naslednje:
Ljudje z dvema motnjama imajo dvakrat večjo verjetnost, da bodo diagnosticirali demenco, kot tisti z eno
tisti s tremi motnjami so imeli štirikrat večje tveganje
udeleženci s štirimi ali več motnjami so imeli 11-krat večje tveganje za demenco.
Zlasti kombinacije motenj razpoloženja in anksioznosti so povezane s povečanim tveganjem za demenco za do 90 %.
Kaj to pomeni za vas?
Čeprav ta raziskava ne dokazuje neposredne vzročne zveze, strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega spremljanja in preprečevanja. Michael S. Okun, strokovnjak za nevrološke bolezni, za Medical News Today komentira:
“Več duševnih motenj kot ima oseba, večje je tveganje za demenco, kombinacija motenj razpoloženja in anksioznosti pa nosi največje tveganje. To nas usmerja k pravočasnemu testiranju in preventivnim strategijam za najbolj ranljive.”
Gary Small, profesor psihiatrije, dodaja:
“Depresija in druge duševne motnje so lahko zgodnji znaki nevroloških sprememb v možganih, ki vodijo v demenco. Naše raziskave kažejo, da lahko tudi nenormalne beljakovine, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, prispevajo k depresiji v poznejšem življenju.”
Preprečevanje in nadaljnje raziskave
Demenca je najpogostejša duševna motnja v starosti, tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni ali drugih oblik demence pa je pri ljudeh, starejših od 65 let, približno 10 %, pri ljudeh, starejših od 85 let, pa do 40 %.
Znanstveniki izpostavljajo 14 dejavnikov tveganja, ki jih je mogoče spremeniti in katerih poznavanje lahko pomaga zmanjšati možnost demence.
Nadaljnje raziskave bi morale potrditi, ali lahko učinkovito zdravljenje depresije, tesnobe in drugih psiholoških motenj zmanjša tveganje za demenco v prihodnosti in pomaga pri zgodnjem prepoznavanju nevarnih kombinacij motenj.
