Zadnji vikend v marcu smo premaknili uro: v noči s sobote na nedeljo se je ura z 2.00 premaknila na 3.00. Tako smo izgubili eno uro, čas pa se je prilagodil pomladi.
Zima se je koledarsko končala, dnevi pa so postali daljši. To pomeni več svetlobe in tudi več subjektivnega časa za vsakodnevne obveznosti. Vsako leto se znova odpira razprava o tem, ali je premikanje ure sploh še smiselno. Letos smo za mnenje vprašali tudi vas – tukaj pa je, kako ste glasovali.
Rezultati ankete
Rezultati ankete kažejo jasno prevladujoče negativno stališče do premikanja ure.
Premikanju ure nasprotuje približno 74 % vprašanih, saj menijo, da moti njihov bioritem in vsakodnevne aktivnosti. Podporo takšni ureditvi izraža približno 15 % sodelujočih, ki v njej vidijo boljše izkoriščanje dnevne svetlobe. Približno 11 % vprašanih o tem nima posebnega mnenja in sprememba nanje bistveno ne vpliva.
Analiza tako kaže, da večina premikanje ure doživlja kot moteče, medtem ko je podpora tej praksi razmeroma nizka, delež neopredeljenih pa ostaja manjši.
