Veter ima za temnolaso Koprčanko že od malega čisto poseben pomen. Spretno ga zna ukrotiti in doseči najžlahtnejše medalje. Potem ko sta s Tino Mrak dosegli velike uspehe v jadranju, Veronika, ki je študirala arhitekturo in pogosto ustvarja v svojem slikarskem ateljeju, pluje v bolj mirnih vodah materinstva. Od letošnjega julija njen ritem narekuje drobno, a zelo glasno bitje, ljubka hčerka Lily.
Glede na to, da je bila Veronikina mama mladinska državna prvakinja v četvercu, oče pa dvakrat evropski državni prvak v dvojcu, sta tudi na hčerki prenesli ljubezen do športa. Glede na to, da sta jo starša na morje jemala še kot čisto majhno deklico, se je navdušila nad jadranjem. »Otroštvo sem preživela na jadrnicah. Doma smo imeli leseno jadrnico, oče pa je bil tudi kapetan na trabakuli Kraljica morja, s katero je kot prvi leta 1992 preplul Atlantski ocean iz Izole v Ameriko na znani regati Amerika 500. Pri šestih letih pa me je že vpisal v šolo jadranja. Spominjam se, da smo poleti skupaj z našo leseno jadrnico prejadrali velik del Dalmacije. Jaz sem staršema sledila v manjši jadrnici,« v smehu pove Veronika, ki je sicer trenirala tudi atletiko, a je so premamili »morski« športi, ki se jim z veseljem posveča še danes. Poleg jadranja v prostem času obožuje še kite surfo, windsurf, surfanje na valovih in v zadnjem času modno supanje. Jadrati je začela v razredu Optimisti, nato pa še nekaj časa veslala, a se je na koncu spet vrnila k jadranju. »Obožujem jadranje po močnejšem vetru in glisiranje po valovih, energijo morja in narave,« pravi visoka temnolaska, že dolgo v tandemu s Tino Mrak.
S fantom Tadejem, glasbenikom, sta že razmišljala o poroki. A glede na to, da so bile pred olimpijado vse njene misli usmerjene samo na tekmovanje v Tokiu in je imela kopico obveznosti, na poroki pa se je želela povsem sprostiti v družbi najbližjih, sta se odločila za poroko po olimpijskih igrah. Pred dvema letoma sta septembra končno našla čas in energijo za dober žur s sorodniki in prijatelji. Kje bi se velika ljubiteljica valov lahko večno zaobljubila drugje kot na morju? »Ne bi moglo biti bolje. Uspelo mi je združiti vse, kar mi največ pomeni – jadranje, morje in glasbo,« je povedala. Oče, ki že dolga leta skrbi za leseno dvojambornico nekega gospoda iz Italije, je poskrbel, da je zasijala v vsej svoji lepoti in da je bil na njej obred. Najprej so zapluli pred Piran, kjer je bil civilni obred, nato pa so se vrnili pred njen domači klub Pirat, kjer je bila zabava. Nevesta je imela celo obleko v odtenkih jader in morja. Po aktivnih medenih tednih, ki sta jih preživela na kitesurfingu, sta se zakonca Macarol Tadič posvetila vsak svojim obveznostim, obenem pa si želela, da bi njuna dvojina postala množina.
»Konec letošnjega julija se nama je pridružila Lily. Med nosečnostjo sem bila ves čas aktivna, saj si ne predstavljam življenja brez treningov. Na začetku sem še veliko hodila v hribe, ki jih obožujem, zadnje mesece je bilo malo teže, saj me je oviral trebuh. Sem pa zato vsak dan telovadila kljub vročini. Če ne drugače, pa notri. Aktivnost med nosečnostjo priporočam vsaki ženski, saj se bolje počuti, pa še porod je lažji. Za telo ni dobro preveč mirovanja,« je prepričana Veronika, ki je kmalu po porodu spet postala aktivna. Te dni jo boste lahko redno srečevali, kako se z vozičkom s svojo ljubko hčerko iz središča Kopra, kjer živi družina, sprehaja ob morju. Vesela, nasmejana in polna energije.
»Med nosečnostjo sem se sicer zredila štirinajst kilogramov, vendar se mi zdi, da se je večina že stopila. Pa tudi prijatelji mi pravijo, da se mi sploh ne pozna, da sem bila noseča. Morda res, me pa kdaj zagotovo izdajo podočnjaki, saj Lily kakšno noč prespi bolj pridno, drugo pa malo manj. Upam, da bo čez kak mesec bolje in bom kmalu lahko začela tudi (še) bolj trenirati,« je optimistična mlada mamica, ki uživa v nežnostih s hčerko. Edino svoje druge ljubezni se še ni lotila – slikanja.
Ljubiteljica vsega lepega
Veronika je poleg športa že od malega oboževala umetnost, kar se zdi mnogim izključujoče. »Izbirala sem med študijem na ALU, na Fakulteti za šport ali arhitekturi. Arhitektura se mi je zdela zelo obširna. Predstavlja znanje z različnih področij, da lahko veliko znanja in več možnosti za delo, zato sem se odločila za arhitekturo, za dušo pa še slikam. Navdih jemljem iz svojega življenja. Izjemni dogodki mi dajejo navdih, če so zelo veseli in pozitivni ali težki,« pove Veronika, ki je imela tudi že nekaj slikarskih razstav. Nova dela pa bodo še malo počakala, saj Lily (ime ji je izbral očka), namreč nikoli ne spi več kot petnajst, dvajset minut, tako da njena mama ne utegne niti skuhati, kaj šele slikati, vendar bo tudi za to Veronikino ljubezen enkrat spet prišel čas.
