»Prihajam iz Izole, ki je zame eno najlepših mest in sem nanjo zelo navezan. Še posebej sta mi všeč mir in tišina čez dan in malo manj v večernih urah, ko bi si želel več dogajanja čez vso sezono, še posebej poleti,« pravi Rajko, ki je na izolskih ulicah preživel zelo aktivno mladost. »Vedno je bila delavna in vesela. Veliko smo se družili, na igriščih igrali nogomet, košarko … Vsake toliko smo se odpravili še v zaledje mesta in plezali na drevesa, pokušali češnje in granatna jabolka vse do tedaj, dokler nas ni kdo zalotil,« se spominja otroških vragolij. Ko danes gleda na Izolo svoje mladosti, opaža, da se je mesto spremenilo. Postalo je bolj prepoznavno tako doma kot v tujini tudi zaradi dobrih športnih rezultatov. Sam je v veslanje zaplul po naključju.
Vsaka tekma ima svoj čar
»Najprej se je s tem športom začel ukvarjati moj starejši brat. Nekega dne me je dne povabil v klub, da poskusim tudi sam. Moj prvi odziv ni bil najboljši. Imel sem občutek, da ne bom zmogel premikati čolna po vodi, zato sem po nekaj dnevih obupal in se nisem več vrnil v klub. Čez kakšen mesec smo s srednjo šolo obiskali športne klube. Eden je bil tudi Veslaški klub Argo Izola. Tokrat sem bil bolj navdušen in motiviran, zato leto 2000 tudi štejem za mejnik, ko sem začel resno veslati. Naj še navržem, da moja starša nista bila športnika, sta pa nama z bratom pustila prosto izbiro. V tolažbo jima je bila misel, da počnem nekaj koristnega, da nisem na ulici,« pripoveduje Rajko, ki mu je pri veslanju všeč tudi to, da je ves čas v naravi, da ima stik z njeno lepoto. Čar veslanja je tudi v tem, da se ves čas nekaj dogaja. Enkrat je sonce, drugič piha. »Najlepši pa so treningi poleti zgodaj zjutraj, ko se mesto šele prebuja in smo na vodi samo veslači, ki uživamo v miru in tišini,« pripoveduje vrhunski športnik, ki ne bo nikoli pozabil svoje prve dobre uvrstitve. Dosegel jo je že istega leta in to že na svoji prvi regati v Italiji, ko je osvojil medaljo. »Vsaka tekma ima svoj čar, ne glede na to, ali je mednarodna, svetovno, evropsko prvenstvo. Vedno se moram potruditi, če želim do želenega rezultata. Vse medalje in pokale hranim pri starših doma,« pove športnik, ki si želi nastopiti na olimpijskih igrah in letos na evropskem prvenstvu na Bledu postati evropski prvak. Zaveda pa se, da je treba za dosego vsakega cilja vložiti veliko truda.
Naporni treningi
Ni mu težko trenirati od deset do dvanajst ur na teden. Treningi so zelo raznoliki, od fitnesa, kolesarjenja do veslanja. »V Izoli imam slabše pogoje zaradi morja, ker je voda velikokrat razburkana, zato sem primoran trenirati na Bledu ali v Bohinju, kjer so pogoji dosti primernejši. Bled je meka svetovnega veslanja, zato med letom tam preživim veliko časa. Veliko kilometrov naredim tudi po Bohinjskem jezeru. Tukaj največ treningov opravimo v poletnem času, ko je gladina morja najbolj mirna v zgodnjih jutranjih urah, pa tudi manj prometa je na vodi. Po slovesu Iztoka Čopa in Luke Špika se je zamenjala generacija, ki se pozna še danes, ampak od leta 2015 do 2022 sem nekako jaz s svojimi uspehi, z osvojenima medaljama na evropskem prvenstvu in dvema na svetovnem prvenstvu, obdržal veslanje, da ni šlo v pozabo, tako da ljudje še vedno radi pogledajo in se zanimajo za ta šport. Letos maja bo odlična priložnost pobliže spoznati veslanje, saj Bled gosti evropsko prvenstvo za člane,« pravi športnik in dodaja, da je veslanje zelo drag šport. Vso opremo, od vesel do čolna, dobi od kluba ali zveze. Opremo menjajo glede na obrabo materiala. Njegov čoln tehta štirinajst kilogramov. Ne glede na vse uspehe, se od veslanja ne da živeti, zato je vesel, da dobiva finančno podporo Veslaške zveze Slovenije. Hvaležen pa je tudi, da ni bil nikoli poškodovan.
Poleg napornih treningov pa mora paziti tudi na prehrano. »Nastopam v kategoriji do 72, 5 kilogramov, tako da moram med sezono izpustiti kakšno sladico, da potem na sami regati nimam težav s tehtanjem. Alkohola ne pijem, tako se mu ni težko odreči,« pripoveduje Rajko, ki mu je največji izziv, kako čim laže priti do končne tekme. Najhuje je, ko ve, da je dobro treniral, potem pa na regati tega ne pokaže. Mladenič že dolga leta naporno trenira, seveda pa si zna tudi oddahniti. Takrat se rad podruži s kolegi in kolegicami ob dobri kavi, rad se poigra z dveletno nečakinjo Mašo, najbolj pa ga boste razveselili s povabilom na sladoled.
