Spregledano žival je julija letos našel biolog Primož Žižek iz Notranjskega parka. Kot so zapisali na svojem Facebook profilu, gre najverjetneje za prvi znani zabeleženi podatek o tej parazitski vrsti v Sloveniji.
Polž ni tujerodna vrsta
Podatek so preverili tudi pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer jim je strokovnjak za nevretenčarje dr. Tomi Trilar povedal, da ni našel zapisov o tem, da bi parazita pri nas doslej že videli. Vendar razlog za to ni, ker bi bil parazit tujerodna vrsta.
“Zeleno progasti sesač je pravzaprav spregledana žival,” je povedal Žižek. To pomeni, da ga iz različnih razlogov raziskovalci doslej še niso zasledili ali poročali o tem, da so ga videli.
“Po nekih podatkih naj bi doslej našli samo polža z nabreklo tipalnico, vendar pa ni podatka o tem, da naj bi bil v njem parazit,” je povedal.
Po okužbi paraziti manipulirajo s polžem
Življenjski cikel zeleno progastega sesača se začne kot parazitsko jajčece, ki ga v iztrebku izloči ptica, okužena z metljajem, je zapisal Žižek na spletni strani Notranjskega parka.
Če iztrebek najde polž, ga poje in se okuži. V njegovi notranjosti se sesačeva jajčeca razvijajo, in ko dosežejo določeno stopnjo razvoja, se paraziti premaknejo v polževe tipalnice in s polžem začnejo manipulirati.
V članku o zeleno progastem sesaču Žižek piše, da parazit povzroči polževo “zombifikacijo”, saj deluje proti polževim naravnim nagonom. Tako polž spremeni svoje vedenje: postane bolj aktiven in se premakne na bolj osvetljena in višja mesta kot običajno.
Paraziti v polžu posnemajo gosenice
Paraziti v njegovih tipalnicah pa z barvnim vzorcem in gibanjem posnemajo gosenice, s čimer se poveča verjetnost, da jih bodo opazile ptice in skupaj s polžem pojedle. Ko ptica okuženega polža poje, se paraziti v njenem prebavnem traktu razvijejo do odrasle oblike in izločijo jajčeca, ki jih v iztrebku izloči ptica, tako okužen iztrebek pa čaka na novega polža.
Okuženi polži lahko preživijo vsaj eno leto in še vedno uporabljajo oči na koncu svojih tipalk. Taktika, ki jo uporablja zeleno progasti sesač, pa je primer tako imenovane agresivne mimikrije, ko žival posnema videz ali vedenje druge živali (v tem primeru gosenico) in tako privabi svoj plen. V primeru sesača pa ptica ni plen, ampak je plen polž, v katerem je skrit parazit, ki tako najde pot v svojega končnega gostitelja. Običajna “tarča” zeleno progastega sesača so polži vrste navadna jantarica (Succinea putris), ki živijo v močvirskih predelih.
