Mnoge slovenske občine se letos ponašajo z rekordnimi proračuni, med njimi niso izjema niti istrske. Z največjim proračunom za leto 2022 se ponaša občina Koper s 100,6 milijonov evrov, sledi občina Piran s proračunom v višini 37 milijonov evrov, ne tretjem mestu je občina Izola, ki je za leto 2022 prejela 26,6 milijonov evrov in nazadnje občina Ankaran s 23,1 milijonov evrov.
OBČINA KOPER VEČ KOT 51 MILIJONOV EVROV V NALOŽBE
Občinski svet Mestne občine Koper in župan Kopra Aleš Bržan sta na decembrski 25. redni seji sprejela proračun za leto 2022 v vrednosti 100,6 milijonov evrov. Več kot 51 milijonov evrov pa bo namenjenih za investicije.
Na območju Bertokov, Škofij in na območju Hrvatini bo Občina rezervirala sredstva v višini 15,7 milijonov evrov za izgradnjo kanalizacije. Dolgo pričakovana novogradnja Osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije bo občino stala 9,5 milijonov evrov, parkirne hiše P+R Sonce za Barko pri Luki Koper pa 5,5 milijonov evrov in dokončanje avtobusne postaje pri železniški postaji, katere vrednost gradbenih del znaša nekaj manj kot dva milijona evrov. Minuli mesec so se začela tudi pripravljalna dela za gradnjo nadstrešnice na osrednji tržnici v Kopru, ki bo občino stal 1,36 milijona evrov. Izbrani izvajalec gradbenih del, družba Adraing, d.o.o., bo na odprti del tržnice namestil fiksni kovinski nadstrešek, ki pa ne bo vpet v zdajšnji objekt tržnice. Prav tako se je januarja pričela ureditev žalne ploščadi na mestnem pokopališču Škocjan v vrednosti 513.383 evrov. Dober milijon evrov bo stala naložba v gradnjo kanalizacije na območju Moleta, v proračunu so rezervirana tudi sredstva za sanacijo garažne hiše na Krožni cesti na Markovcu in za gradnjo zunanje plezalne stene na Bonifiki, ki se je začela že konec lanskega leta.
PO NAPETI RAZPRAVI JE TUDI OBČINA PIRAN SPREJELA PRORAČUN
Piran je med vsemi istrskimi občinami po skoraj triurni razpravi sprejela letošnji proračun v višini 37 milijonov evrov. Po prvi burni razpravi na decembrski seji, na kateri so občinski svetniki županu Đeniu Zadkoviću očitali povečanje financ za pisarniške stroške. Na Občini Piran pojasnjujejo, da »povečanje finančnih stroškov za pisarniški material izhaja iz planirane porabe sredstev za potrebe izvajanja volitev, ki jim bomo priča v letošnjem letu.« Na koncu pa je bil proračun brez večjih popravkov sprejet. Amandmajev, s katerimi so svetniki predlagali dopolnitve proračuna, je bilo kar 21, precej so jih tudi potrdili.
Ključnih projektov, ki jih želi Občina Piran začeti ali izvesti v okviru letošnjega proračuna, je kar 18, in sicer sanacijo Ulice IX. Korpusa v Piranu, kjer so bile izvedene že vse geološke raziskave (563.000 evrov), pri Osnovni šoli Cirila Kosmača so že pričeli z urejanjem krožišča, ki je ovrednoten na približno 265.000 evrov. Ena večjih investicij bo ribiško pristanišče na Seči, ki naj bi se začela v kratkem. Zanjo bodo letos namenili 2,7 milijona evrov, od tega je 1,7 milijona nepovratnih sredstev. »Občina se bo kmalu lotila še druge faze urejanja skladišča soli Grando, kjer bi radi naredili prostor še imenitnejši. Ocenjujemo, da nas bo investicija stala 250.000 evrov,« pravijo na Občini Piran. »Veliko investicijo predstavljajo vlaganja v komunalno urejanje površin na področju vzhodnega Pacuga v višini 1,1 milijona evrov – od tega je 600.000 evrov nepovratnih sredstev,« nadaljujejo. V pripravi je dokumentacija za gradnjo novega vrtca Morje v Luciji z 22 oddelki, v višini 610.000 evrov, približno 200.000 evrov pa si želijo na Občini Piran nameniti za saniranje kuhinje v vrtcu Mornarček. »Občina Piran si bo prizadevala še za začetek gradnje severne obvoznice v Sečovljah in odkup nepremičnine na Košti, kjer bi bilo možno graditi neprofitna stanovanja za domačine,« navajajo.
IZOLI SE OBETAJO NEPROFITNA STANOVANJA
Proračun za leto 2022, vreden 26,6 milijonov evrov v občini Izoli, predvideva številne strateško pomembne projekte. V pripravo proračuna so bili vključeni tudi prebivalci Izole, zato bo do konca letošnjega leta udejanjenih deset projektov po izboru domačinov. Javno podjetje Komunala Izola je po pooblastilu Občine Izola pristopilo k skupnemu projektu ureditve izolskega pristanišča. Namen ureditve pa ni zgolj posodobitev pristanišča, temveč se je v ospredje postavilo predvsem potrebe tistih, ki se ukvarjajo z ribolovom, varnost pristaniške infrastrukture in protipoplavna varnost samega mesta. Gradnja, ki se je pričela po koncu turistične sezone, bo predvidoma zaključena do sredine letošnjega leta. Projekt ureditve pristanišča, in sicer druga faza, je okvirno vreden 2,6 milijona evrov. Zanj je občina na razpisu zagotovila povračilo 2,1 milijona evrov iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. »Dvig obale se bo predvidoma še letos nadaljeval tudi v drugem sklopu obnove, v katerem bosta zvišana južni del mandrača z malim pomolom in promenada na Sončnem nabrežju, predvidena je tudi ureditev zelenice in namakalnega sistema ter javne razsvetljave med promenado in cesto,« razlagajo na Občini Izola.
Iz proračuna se bodo financirale še mnoge druge investicije. Občina Izola je kot edina istrska občina v letošnji proračun vključila gradnjo večstanovanjskega bloka z 31 stanovanji za Izolane v Livadah. »Skupna vrednost investicije znaša 3,8 milijona evrov, od tega v letošnjem letu 655.350 evrov. Zaključek gradnje pa je predviden v letu 2024,« pravijo na občini. Dober 1,5 milijona evrov znaša gradnja gasilskega doma, ki bo zaključena predvidoma do sredine letošnjega leta, prav tako bo 1,5 milijona evrov naneslo enopasovno krožišče v Livadah, izgradnja suhih zadrževalnikov za zmanjšanje poplave nevarnosti, za katere Občina Izola še pridobiva projektno dokumentacijo, je ocenjena na 2,1 milijona evrov. Prav tako se bo širilo prostore Zdravstvenega doma v Izoli za širitev dejavnosti družinske medicine v višini 755.532 evrov. Dobrih 600.000 evrov je načrtovanih za nadzidavo osnovne šole Dante Alighieri, ki se že dlje časa sooča s prostorsko stisko, prav tako se bo investiralo v celovito obnovo južnega dela osnovne šole Vojke Šmuc Izola. »Skladno s sprejetim programom komunalnega opremljanja za območje OPPN Šared je bila v preteklih letih izdelana dokumentacija za fazno opremljanje vzhodnega območja Šareda, vključno z novimi cestami in odseki cest ter vsemi potrebnimi komunalnimi napravami v znesku 1,56 milijona evrov. V teku je izdelava projektne dokumentacije dela območja Šareda, v prihodnjih letih pa sočasno z gradnjo predvidevamo tudi izdelavo projektne dokumentacije za naslednje faze opremljanja,« navajajo.
OBRAMBNE DEJAVNOSTI MORSA V ANKARANU
Letošnje leto bo v občini Ankaran investicijsko intenzivno. Od skupno 31 milijonov evrov proračuna je okvirno 13,4 milijona predvideno za finančno izvedbo harmonizacije prostorskega načrtovanja med Občino Ankaran in Republiko Slovenijo. Po zaključku obsežnih razvojnih projektov se začenjajo prve večje investicije, med njimi ureditev pokopališče v višini 2,3 milijona evrov.
»Program harmonizacije prostorskega načrtovanja predvideva menjavo nepremičnin, ki jih potrebuje občina za svoj razvoj, za nepremičnine, ki jih potrebuje država oziroma njena pristojna ministrstva. Eden takih je dogovor o menjavi občinske parcele ob vojašnici, na kateri Ministrstvo za obrambo z DPN načrtuje razvoj obrambnih dejavnosti, za državno parcelo pri Sv. Katarini, ki jo občina potrebuje za celovito ureditev športno-rekreacijskega parka Sv. Katarina,« navaja Anita Cek, vodja kabineta Občine Ankaran. Nakup nepremičnin in pripadajočih objektov na območju Sv. Katarine bo občino stal dober milijon, samo urejanje športno-rekreacijskega parka pa okoli 255.000 evrov. Vzpostavitev Medgeneracijskega centra v velikosti 813 kvadratnih metrov bo občino stala 711.750 evrov, ureditev obalne pešpoti med naseljem in Sv. Katarino 630.000 evrov, ureditev krožišča med Železniško in Jadransko cesto, za urejanje dodatnih parkirnih mest v središču naselja in na Bevkovi ulici je ocenjena vrednost 480.000 evrov, za komunalno opremljanje območja Dolge njive in izgradnja manjkajoče kanalizacije za odvajanje odpadne vode pa je rezerviranih 1,3 milijonov evrov iz občinskega proračuna.
Mnogo teh projektov izhaja iz pobud občank in občanov občine Ankaran. »Občina Ankaran je že od samega začetka delovanja vzpostavila tesno vez z občani ter se je že na začetku delovanja občine, tj. pri oblikovanju svojega prvega samostojnega občinskega proračuna za leto 2016 usmerila v participativnost. Participativni proračun v ospredje postavlja zadovoljevanje potreb občank in občanov, s tem pa omogoča dvig kakovosti bivanja in skladen razvoj naselja in podeželja, zato je ta institut pomemben del načrtovanja občinskega proračuna. Občani najbolje vedo, kako izboljšati in nadgraditi kakovost življenja v lokalni skupnosti. Preko zaznavanja dejanskih potreb, nadaljevanja z oblikovanjem predlogov in rešitev oz. konkretnih projektov se nato pobude zaključijo s sprejemom odločitve, kateri projekti so izvedljivi in kateri bodo prednostni,« pravi Anita Cek.
Samanta Coraci
