Mag. Renata Bregar svetuje, da uživamo svežo vodo. Če ta stoji, se zmanjšuje koncentracija raztopljenih plinov (večinoma kisika in nekaj CO2), zato pravimo, da postaja “postana”.
Pri shranjevanju vode na običajni sobni temperaturi se lahko poviša osnovna mikrobiološka flora, ki je naravno prisotna v vodi. V hladilniku to poteka počasneje, kar pomeni, da voda ostaja pri nižjih temperaturah sveža dlje časa. Najbolje je, če vodo shranjujemo v temnem in hladnem prostoru (pod 20 °C).
Procesi, ki vplivajo na vodo, so odvisni tudi od njenih osnovnih lastnosti, zunanjih vplivov in čistoče posode za hranjenje. Shranjena voda je v primeru upoštevanja zgornjih priporočilih za pitje in pripravo hrane ustrezna največ 48 ur. Če opazimo spremembo barve, pojav motnosti ali vonja (razen po kloru), vodo zavržemo.
Če vodo uživamo iz stekleničk za večkratno uporabo, je te potrebno redno čistiti z malo čistila in vročo vodo ter jih pred ponovno uporabo dobro sprati, še svetuje naša sogovornica. V vsakem primeru mora biti posoda čista in iz materialov, ki so namenjeni shranjevanju živil.
Na vprašanje, kako je z uživanjem vode iz izvorov, mag Bregar odgovarja, da je uživanje te vode tvegano “še posebej v naravi, kjer izviri niso zaščiteni pred zunanjimi vplivi (živalske fekalije, organske snovi, ostale nečistoče … ). Dodaja še, da je voda iz izvirov običajno enake sestave kot ostala pitna voda in je zato najboljša sveža.
Tudi pri uživanju predpakirane vode je potrebno biti pozorni na rok trajanja, ki je naveden na embalaži. Prav tako je potrebno upoštevati pogoje hranjenja.
