Kot piše hrvaški portal dnevnik.hr, rastlina Izvira iz sredozemskega območja in jugozahodne Azije. Oleander je zimzelena vrsta, ki lahko doseže tudi tri metre, s temno zelenimi listi in okrasnimi, nežnimi cvetovi.
Največja vrednost tega grma je bujno in dolgo cvetenje, ki traja vse poletje in vse do jeseni. Cvetovi, zbrani v socvetja, so lahko enostavni ali polni, v različnih odtenkih bele, rumene, rožnate, rdeče in vijolične barve. Vonj oleandrovega cveta je lahkoten, a omamen.
Oleander je v poletnih mesecih nepogrešljiv okras številnih balkonov, pred prihodom zime pa ga prinesemo v hišo, kjer prezimi v prostorih, zaščitenih pred zmrzovanjem.
Vsi deli oleandra, zlasti lubje in listi, so strupeni, tako sveži, posušeni kot kuhani, tako za ljudi kot živali. Še posebej ranljiva skupina so otroci, ki lahko oleander poskusijo v igri, zanje je že en zaužit list smrtonosen. Na srečo ima oleander grenak okus, kar jih lahko odganja.
Oleander je odporen na onesnaženje, prenaša močne vetrove, pa tudi slano, zato ga pogosto sadijo v sredozemskih mestih. Poleg tega kaže dobro odpornost na vročino in neposredno sončno svetlobo in se lahko sadi na območjih z veliko sonca.
Da bo oleander vzbujal občudovanje in polepšal vsak prostor s svojim bujnim grmom in sredozemsko lepoto, je dobro upoštevati naslednje tri nasvete za gojenje te očarljive rastline.
- Oleander sadimo spomladi
V ilovnatih, dobro odcednih tleh, na sončni legi. Če jih sadimo v posode, morajo biti te dovolj globoke, da oleander požene korenine. Da ohranimo lepo, grmičasto obliko rastline, jo je po cvetenju priporočljivo obrezati, s čimer skrajšamo lansko rast rastline.
- Oleandri imajo radi veliko vode
Kar je razvidno tudi iz latinskega imena rodu Nerium, ki izhaja iz grške besede nerion, kar pomeni voda, vlaga. V svojem naravnem okolju oleandre najdemo v mokrih dolinah in ob rečnih nasipih. Vendar lahko oleandri prenesejo tudi sušo. Pri zalivanju rastlin v loncih poskrbimo za zadostno vlago od pomladi do jeseni, pozimi pa naj bo zemlja skoraj suha.
- Oleander najlažje razmnožujemo s potaknjenci
Vzamemo vrhnje ali stranske poganjke, ki ne nosijo cvetov (približno 20 do 25 cm) in so pri dnu nekoliko oleseneli, odstranimo liste na spodnjem delu poganjka in jih damo v kozarec z vodo, v kateri dobro je dati nekaj koščkov oglja.
Po približno mesecu dni bo rastlina razvila veliko število korenin, nato pa jo lahko posadimo v zemljo. Namesto v vodo lahko potaknjence damo neposredno v posode, napolnjene s substratom.
