Interdisciplinarni projekt so pod vodstvom pedagoških in delovnih mentorjev izvajali študentje različnih študijskih področij. Kot so nam povedali na fakulteti, je namen projekta predvsem ozaveščanje, saj se kot družba z okoljskimi problemi premalo ukvarjamo. »Ker pritisk na obalni pas postaja vse močnejši, je nujen razmislek o tem, kaj in koliko obalni pas lahko še prenese,« pojasnjujejo na fakulteti.
Končni cilj projekta je bil posnetek in prikaz trenutnega stanja slovenske obale od Sečovelj do Ankarana. Pomemben prispevek je tudi prenos znanja, kar bo še posebno koristilo študentom s področja zaščite okolja.
Za prikaz ohranjenosti je bila uporabljena metoda trojnega dna (TBL – triple bottom line), ki vključuje oceno okoljskih, gospodarskih in družbenih vidikov območja. V prvem delu projekta so študenti slikovno dokumentirali celoten obalni pas. V drugem delu pa so s pomočjo literature in pod vodstvom mentorice oblikovali kriterije vrednotenja, ki bodo uporabni tudi pri bodočem analiziranju sprememb istega območja v daljšem časovnem obdobju. »Za potrebe projekta so eksperimentalno razvili povsem svoj, edinstven model za skupinsko vrednotenje,« so poudarili na portoroški fakulteti.
Obalni pas, ki so ga preučevali, sega v širini deset metrov od morske linije. Po besedah dekana, izr.prof. dr. Petra Vidmarja, so ga geografsko razdelili na več manjših območij, kar je omogočilo bolj natančno analizo stanja, pri čemer so posebno pozornost posvetili enotnosti vsebin in morfologije ter enolični definiciji začetne in končne točke. To bo omogočilo primerjavo stanja z nastalimi spremembami v prihodnje in oceno posledic, ki jih spremembe prinašajo bodisi za družbo, ekonomijo ali okolje.
Fakulteta za pomorstvo in promet se lahko tako pohvali s prvo iniciativo v Sloveniji, ki je evidentirala in ocenila stanje obmorskega okolja, njen namen pa je spodbuditi strokovnjake s področja okoljevarstva, morske biologije ipd. k aktivni obravnavi tematike, saj strokovno vrednotenje namembnosti uporabe obmorskega okolja v Sloveniji še ni bilo izvedeno. Po dekanovih besedah je cilj projekta tudi opozoriti odločevalce za sprejemanje trajnostno naravnanih političnih odločitev glede slovenske obale in širšo javnost ozavestiti o tematiki, ki se lahko hitro prelevi v problematiko.
Projekt je potekal pod vodstvom glavnega pedagoškega mentorja in idejnega vodja, capt. Mag. Valterja Subana, somentorjev doc. dr. Danijele Tuljak in asist. Jureta Sršeta, v sodelovanju z zunanjim partnerjem Kulturno-izobraževalnim društvom Pina. Raziskovali so študentje različnih fakultet dveh univerz, poleg FPP in FDV Univerze v Ljubljani, še študentje Turistice in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
