Z včerajšnjim dnem se je pričelo velikonôčno tridnévje. To so zadnji trije dnevi pred praznikom krščanske velike noči. Izraz velikonočno tridnevje se uporablja zlasti v Rimskokatoliški cerkvi, sicer pa se tudi druge krščanske cerkve v tem obdobju intenzivno pripravljajo na največji krščanski praznik – veliko noč. Tako smo z današnjimdnem vkorakali v veliki petek.
Véliki pétek je premakljiv krščanski praznik. Praznuje se v petek pred veliko nočjo, skupaj z velikim četrtkom in veliko soboto pa sestavlja velikonočno tridnevje.
V petek pred praznikom pashe (judovske velike noči) je dal Poncij Pilat Jezusa mučiti in križati, zato je veliki petek posvečen spominu Jezusovega trpljenja in smrti. Tega se kristjani spominjajo zlasti ob molitvi križevega pota, ki opisuje dogodke od Pilatove obsodbe do Jezusove smrti. Veliki petek je edini dan v letu, ko večina krščanskih Cerkva ne obhaja svete maše, na ta dan je potekajo besedna bogoslužja, brez evharistične daritve. Velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa.
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.
Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo, sicer pa je po tradiciji na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovi hrana, predvsem ljudje na žegen s seboj nesejo pirhe, potico, suho meso in hren, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. V Sloveniji imajo ta živila določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono.
Ekipa OBALAplus vam ob tem želimo lepe velikonočne praznike z obilico pirhov in odlične potice.
