Donald Trump je v četrtek sporočil, da je bil v okviru njegovega mirovnega načrta ustanovljen Odbor za mir v Gazi, ki naj bi nadzoroval demilitarizacijo območja, obnovo ter vzpostavitev prehodne palestinske vlade. Odboru predseduje Trump, ki je že razkril imena nekaterih članov, med katerimi so tudi vidni svetovni voditelji.
V tem tednu je začel delovati tudi 15-članski palestinski upravni odbor, zadolžen za obnovo javnih storitev, civilnih institucij in stabilizacijo vsakdanjega življenja v Gazi. Gre za tehnokratsko telo, ki deluje pod okriljem Odbora za mir.
Del te strukture je tudi izvršni odbor, katerega ustanovitev je bila prav tako napovedana ta teden. Ta ima posvetovalno vlogo, a naj bi bil tesneje vključen v nadzor povojne uprave Gaze ter je podrejen Odboru za mir.
Iz Netanjahujevega urada so v soboto sporočili, da Izrael nasprotuje sestavi izvršnega odbora, saj ni bila usklajena z izraelsko stranjo. Premier je zunanjemu ministru Gideonu Saru naročil, naj o zadevi razpravlja z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem, nato pa se je o tem posvetoval še z voditelji koalicijskih strank.
Izraelsko nezadovoljstvo naj bi bilo povezano predvsem z dejstvom, da sta med člani izvršnega odbora tudi turški zunanji minister Hakan Fidan in katarski diplomat Ali Tavadim. Tako Turčija kot Katar sta namreč med glasnimi kritiki izraelskih vojaških operacij v Gazi, Izrael pa še posebej zavrača kakršno koli vlogo Turčije v povojni ureditvi območja.
Odbor za mir je sicer del druge faze Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, ki predvideva trajno končanje vojne in razorožitev Hamasa.
Medtem so se številne države na Trumpovo pobudo za sodelovanje v Odboru za mir odzvale zadržano. Povabila naj bi prejelo okoli 60 držav, diplomati pa opozarjajo, da bi nova struktura lahko posegala v vlogo Združenih narodov. Povabilo je doslej nedvoumno sprejela le Madžarska, katere premier Viktor Orban velja za tesnega Trumpovega zaveznika.
Po osnutku ustanovne listine, ki ga je pridobil Reuters, bi Odboru dosmrtno predsedoval Trump. Države članice bi imele triletni mandat, razen če bi prispevale milijardo dolarjev za financiranje delovanja odbora in si s tem zagotovile stalno članstvo. Bela hiša je ob tem zapisala, da gre za možnost stalnega članstva za partnerske države, ki izkazujejo močno zavezanost miru, varnosti in blaginji.
