Obisk bencinskega servisa je od danes znova dražji. Za liter dizla zunaj avtocestnega križa je treba odšteti že 1,991 evra, bencin stane 1,728 evra, kurilno olje pa 1,602 evra za liter. In čeprav pri končni ceni pomembno vlogo igra država, je glavni razlog za zadnje podražitve več tisoč kilometrov stran – na Bližnjem vzhodu. Razmere na svetovnem naftnem trgu so se namreč v zadnjih dneh še zaostrile. Kaj to pomeni za naše denarnice in koliko prostora za ukrepanje sploh še ima vlada?

Nova podražitev je začela veljati danes in bo veljala do vključno 21. septembra. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil z 1,674 na 1,728 evra, dizel z 1,939 na 1,991 evra, kurilno olje pa z 1,544 na 1,602 evra.

Pri polnem 50-litrskem rezervoarju to pomeni 86,40 evra za bencin in 99,55 evra za dizel. Voznik dizelskega avtomobila je tako že praktično pri stotaku za eno polnjenje rezervoarja.

Še bolj zgovoren je pogled nekaj tednov nazaj. Sredi avgusta je liter bencina stal 1,519 evra, dizel pa 1,753 evra. V približno mesecu dni se je tako bencin podražil za skoraj 21 centov na liter, dizel pa za skoraj 24 centov. Pri 50 litrih je to približno 10,45 evra več za bencin in 11,90 evra več za dizel.

Zakaj cene goriva tako hitro rastejo?

Ekonomist Anže Burger s Fakultete za družbene vede je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da je treba glavne razloge iskati v vse bolj negotovih razmerah na Bližnjem vzhodu.

Ena ključnih težav je transport nafte skozi Hormuško ožino. Gre za eno najpomembnejših energetskih prometnih žil na svetu, skozi katero je pred sedanjim konfliktom potovala približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Promet skozi ožino je zdaj močno zmanjšan. Reuters je konec tedna poročal, da je bilo število ladijskih prehodov daleč pod običajnimi ravnmi.

Težava pa se je v zadnjih dneh še povečala.

Zaprla se je tudi pot, ki naj bi bila alternativa Hormuški ožini

Savdska Arabija ima pomemben naftovod vzhod–zahod, ki omogoča transport nafte od nahajališč na vzhodu države do pristanišča Janbu ob Rdečem morju. Njegova strateška vrednost je prav v tem, da se lahko nafta po njem prevaža mimo Hormuške ožine.

Toda po napadih z brezpilotnimi letalniki je bil naftovod zaprt.

Reuters poroča, da je po njem v zadnjem obdobju potovalo približno štiri milijone sodčkov nafte dnevno. Če bo zaprt dalj časa, bi lahko s svetovnega trga začasno izpadla količina, ki ustreza približno štirim odstotkom svetovne ponudbe.

To je za trg zelo pomembno. Ko se zmanjša količina nafte, ki lahko varno pride do kupcev, se poveča strah pred pomanjkanjem – in cena raste.

Brent se je tako danes povzpel na približno 107,5 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa nad 103 dolarje.

Težava ni samo Bližnji vzhod

Burger je opozoril še na dva dejavnika.

Prvi je vojna med Rusijo in Ukrajino ter ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo in rafinerije. Ti zmanjšujejo oziroma otežujejo proizvodnjo nekaterih naftnih derivatov.

Drugi je Kitajska. Ker je ena največjih porabnic energije na svetu, spremembe njenega gospodarstva in povpraševanja pomembno vplivajo na svetovno ceno nafte.

Cena na slovenskih črpalkah zato ni posledica enega samega dejavnika. Nanjo vplivajo razpoložljivost surove nafte, zmogljivosti rafinerij, transportne poti, geopolitična tveganja, svetovno povpraševanje in tudi tečaj dolarja.

Zakaj pa se dražja nafta ne pokaže na črpalkah takoj?

Slovenska regulirana cena ni neposredno vezana na trenutno ceno sodčka surove nafte.

Pri izračunu se upoštevajo predvsem mednarodne kotacije že rafiniranih naftnih derivatov, tečaj ameriškega dolarja proti evru ter povprečje cen v določenem obdobju. Zato današnji skok nafte še ne pomeni, da bo jutri bencin za enak odstotek dražji.

Po drugi strani pa to pomeni tudi, da se današnje razmere na trgu lahko v slovenskih cenah pokažejo z zamikom.

In prav zato bo pomembno spremljati, kaj se bo na Bližnjem vzhodu dogajalo v prihodnjih dneh.

Koliko cene goriva pravzaprav določa država?

To je vprašanje, ki se pojavi ob skoraj vsaki podražitvi.

Burger je v pogovoru za 24UR ZVEČER ocenil, da lahko pri bencinu zelo poenostavljeno govorimo o razmerju približno pol-pol: en del končne cene je povezan s ceno energenta in trgom, zelo velik del druge polovice pa predstavljajo davki, trošarine in druge dajatve.

Pri 100 evrih, porabljenih za bencin, je 24UR v začetku septembra izračunal, da gre približno 44 evrov državi skozi trošarino in DDV. Pri dizlu je razmerje podobno.

Toda to še ne pomeni, da bi država lahko preprosto ukinila 40 ali 50 centov na liter.

Manevrskega prostora je vse manj

Pri dizlu je slovenska trošarina že praktično pri minimalni ravni, ki jo dopuščajo evropska pravila, je pojasnil Burger. Za dodatno znižanje bi Slovenija potrebovala odobritev Evropske unije.

Pri bencinu je prostora nekoliko več – po njegovi oceni bi lahko država s trošarino ceno znižala še za približno pet do šest centov na liter.

Trenutno znaša trošarina za 95-oktanski bencin 0,41759 evra na liter, za dizel pa 0,33 evra.

Druga možnost so marže trgovcev. Vlada določa njihovo najvišjo dovoljeno višino pri reguliranih gorivih zunaj avtocestnega omrežja. Tudi tu bi bilo mogoče poseči v ceno, vendar Burger opozarja, da imajo trgovci stroške poslovanja, zato možnosti niso neomejene.

Tretja pot pa so ciljani ukrepi – pomoč najbolj prizadetim gospodarskim panogam ali skupinam prebivalstva, namesto zniževanja cene za vse.

Zakaj je gorivo na avtocesti lahko še dražje?

Pomembno opozorilo za voznike: navedene cene 1,728 evra za bencin in 1,991 evra za dizel ne veljajo na avtocestah in hitrih cestah.

Tam so cene sproščene in jih trgovci določajo sami. Regulacija velja za bencinske servise zunaj avtocestnega in hitrocestnega omrežja.

Zato se lahko predvsem pri polnem rezervoarju že samo z izbiro bencinskega servisa pojavi občutna razlika.

Zaskrbljujoče je tudi kurilno olje

Za gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje, pa morda še pomembnejša številka ni cena dizla, temveč 1,602 evra za liter kurilnega olja.

Še v začetku septembra je liter stal 1,412 evra. V samo dveh tednih se je torej podražil za 19 centov. Pri naročilu 1000 litrov je razlika 190 evrov.

Prav zato se z začetkom ogrevalne sezone odpira vprašanje, koliko bo gospodinjstva stalo ogrevanje.

Tudi ekonomist Sašo Hribar je v Odmevih opozoril, da se moramo, če na energetskih trgih ne bo sprememb, pripraviti na drago kurilno sezono.

Kaj lahko pričakujemo?

Trenutno je napovedovanje cen izredno nehvaležno.

Veliko bo odvisno od tega, kako hitro bo Savdska Arabija ponovno vzpostavila delovanje naftovoda vzhod–zahod in ali se bodo razmere okoli Hormuške ožine umirile. Reuters navaja, da bi lahko popravila savdske infrastrukture po nekaterih ocenah trajala več tednov.

Če se bodo dobavne poti ponovno odprle in se bo tveganje na Bližnjem vzhodu zmanjšalo, se lahko pritisk na cene hitro ublaži.

Če pa bo konflikt eskaliral ali bodo izpadle dodatne količine nafte, obstaja tveganje nadaljnje rasti cen.

Prav zadnji tedni kažejo, kako hitro se lahko smer obrne. Prvega septembra je liter dizla v Sloveniji stal 1,811 evra. Danes stane 1,991 evra.

Za voznike je meja dveh evrov tako le še en cent stran.

In tokrat vprašanje ni več samo, koliko bomo plačali ob naslednjem obisku bencinskega servisa. Dražja energija se lahko prek prevoza in proizvodnih stroškov postopoma prelije tudi v cene drugih izdelkov in storitev.