Pred nekaj dnevi so Koprčani izvedeli, da bodo še pred volitvami dobili nov, mestni »kulturni dom«, ki so ga poimenovali Stičišče kultur, torej središče kulturnega ustvarjanja in predstavljanja v mestu. Prenovili bodo namreč skoraj 200 let staro skladišče soli Libertas in s tem poskrbeli tako za obnovo spomenika lokalnega pomena kot za veliko več možnosti kulturnega življenja v Kopru. Obnovljeni Libertas bi lahko bil eden od adutov, če bi se sedanji župan hotel še tretjič potegovati za županski mandat. O tem Aleš Bržan še ne želi dati jasnega odgovora.
Libertas je bil pred 200 leti skladišče soli. V Kopru so jih imeli pet, zdaj sta ostali le še dve: že dolgo prenovljena Taverna, ki je odprt kulturni prostor, in Libertas. V njem so po drugi svetovni vojni najprej skladiščili bombaž, zatem ga je uporabljala Luka Koper za viličarje in traktorje in sprva tudi za skladiščenje vina. Zadnja leta postaja vse bolj uveljavljen kulturni prireditveni prostor, v katerem so gostili predvsem razstave, koncerte in druge prireditve. V štirih letih so v njem izpeljali 150 dogodkov, ki jih je obiskalo kar 50.000 ljudi.
Kamnita stavba je impresivna, saj je kar 100 metrov dolga in 12 metrov široka, vendar je že tako dotrajana, da bi lahko bila nevarna za obiskovalce. Nikakor pa ne ustreza sodobnim standardom in zahtevam prireditvenih prostorov.
Občina Koper je arhitektom že pred petimi leti zaupala izdelavo projektov. Kot nam je povedal Matjaž Bolčina iz ARP Studia, so se soočili z vrsto vprašanj in dilem. Ker ostrešje ni bilo primerno, so se odločili za njegovo popolno zamenjavo. Strešna kritina bo ostala siva, na strehi bodo na severni strani vgradili odprtine, da bodo pridobili več svetlobe. Poleg tega bodo nanjo namestili sončno elektrarno z močjo 128 kW. Ostrešje bo statično povsem ločeno od obstoječih kamnitih zidov, ki jih bodo z zunanje strani ometali s posebnim proti zunanjim vplivom odpornim ometom, v notranjosti pa bo vsaj deloma videti gole, kamnite stene, ki so pri tleh široke 120, pri strehi pa 80 centimetrov. V skladišče bodo vgradili posebno jekleno konstrukcijo, ki bo omogočala postavitev novih prostorov v prvi etaži. Sprememba nekdanjega skladišča v dvoetažen objekt bo omogočila postavitev dveh dvoran (s 326 in 100 sedeži oziroma z večjim številom stojišč), galerijskega razstavnega prostora, terase, lokala, pisarn in sanitarij.
Župan Aleš Bržan je za nastajajoče stičišče kultur uporabil opis, da bo to nekakšen »epicenter kulturnih industrij«. Tu bodo lahko prirejali na stotine kulturnih dogodkov, srečanj, kongresov …, ki so jih doslej v številnih drugih delih (prostorih) v mestu. Prenovo bo izpeljalo podjetje Makro 5 Gradnje, zato že vedo, da naložba znaša 6,5 milijona evrov (skupaj z DDV). Od tega naj bi približno 3 milijone evrov prispevala občina, nekaj manj kot 3,5 milijona evrov pa bo nepovratnih evropskih sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Dela bodo začeli čez kak teden, saj po županovih besedah še čakajo ustrezna potrdila s pristojnega ministrstva za dodelitev omenjenega denarja. Po njegovih besedah bo Libertas obnovljen jeseni 2026, tik pred lokalnimi volitvami.
Ali se župan pripravlja na volitve?
Glede na to, da bo v naslednjem letu dograjenih več podobnih pridobitev, ki bodo bogatile življenje Koprčanov in njihovih gostov (ali pa bodo vsaj sredi gradnje), se samo ponuja vprašanje, koliko bo v teh pridobitvah tudi političnega kapitala. Koliko možnosti za večje zaupanje volivcev bi hkrati prinašale novosti in izboljšave na mestni ali medobčinski infrastrukturi. Zato smo novinarji vprašali župana, ali vse te naložbe napovedujejo, da se pripravlja na morebitno tretjo kandidaturo. Bržan je na vprašanje, ali misli ponovno kandidirati, odgovoril lakonično: »Če bo treba, bom. Če ne bo treba, pa tudi ne.« Za Obalo Plus pa je dodal: »V vsakem primeru želim ostati aktiven državljan, v naši stranki pa aktivni občani. Če bo naše delo spodbudilo kakega primernega kandidata, ga rad sprejmem, ga podpiram, bodisi kot kandidata bodisi kot protikandidata. Naj bo ta napredek izziv za tiste, ki jih uspešno delo v občini motivira. Če bo takih kandidatov več, bodo volivci lažje izbirali. Morda tako pridemo do resnih kandidatov, ki bodo dolgoročno dobro vodili občino in nam ne bo treba izbirati zgolj med občasnimi, ‘sezonskimi odrešitelji’.«
Novinarsko vprašanje je bilo postavljeno tudi zato, ker je dolgoletni župan in kandidat za župana Boris Popovič pred dnevi javno povedal Primorskim novicam, da namerava kandidirati za župana v izolski občini. To pa je sprožilo razprave o tem, kdaj je najbolj primeren čas najave županske kandidature.
Libertas ni edina novost v Kopru
V Kopru trenutno poteka in bo v dveh ali treh naslednjih letih v izvajanju za več kot sto milijonov evrov naložb različnih vlagateljev. Najbolj investira gospodarstvo in zasebniki, a tudi državo in občino čaka več nalog. Na območju koprske občine je seveda največja naložba drugi tir med Divačo in Koprom, ki jo bodo dokončali prihodnje leto. Večja državna investicija je tudi 1,4 kilometra cestnega priključka Sermin z avtoceste do Luke Koper. Luka je začela 180 milijonov evrov vredno dograjevanje prvega (kontejnerskega) pomola, ki ga bodo dokončali konec 2027. Poleg teh pa pripravlja (izvaja) še za več kot 100 milijonov evrov drugih naložb. Med manjše sodi tudi dokončanje potniškega terminala, ki bo dograjen maja letos, zanj pa bo Luka namenila 3,6 milijona evrov. Ta naložba nikakor ni namenjena samo pristaniškemu podjetju, ampak tudi občini Koper, turizmu in prebivalcem.
Na območju ob starem mestnem jedru podjetje Grafist gradi stanovanjski kompleks Levji grad s 130 stanovanji in tremi etažami podzemnih garaž. Grafist bo za to naložbo namenil vsaj 30 milijonov evrov, s prodajo stanovanj pa bi rad obrnil tudi več kot 50 milijonov evrov. Dvakrat večjega stanovanjskega projekta se je nedaleč stran na nekdanjem območju Toncity lotil podjetnik Aco Kabanica, kjer gradijo prvo fazo soseske Nova, kjer naj bi v dveh letih zgradili 256 stanovanj (kasneje pa še toliko). Sklepamo lahko, da bo samo za prvo fazo soseske podjetje Aca Kabanice moralo nameniti kakih 50 milijonov evrov. Dodatna pridobitev bo velika trgovina Bauhaus (na območju nekdanjega kamionskega terminala v Kopru). Za novo trgovino v slovenski Istri je Bauhaus namenil 32 milijonov evrov. Odprli jo bodo pred poletjem, v njej pa bodo zaposlili kakih 100 delavcev.
Zdravstveni center, plaža in dvigalo
Občina Koper ima že gradbeno dovoljenje za novi zdravstveni center, ki ga bodo še letos začeli graditi na zemljišču med poslovno stavbo Barka in garažno hišo Sonce. »To bo v bistvu šele prvi del novega zdravstvenega doma, v katerega bodo predvidoma leta 2027 preselili celotno dejavnost iz sedanjega ZD, lekarno v centru starega mestnega jedra in vrsto ambulant (Olmo, Semedela, Šalara …). Računamo, da bo gradnja takega zdravstvenega centra stala kakih 25 milijonov evrov. Zdaj se pripravljajo projekti za izvedbo, zato bi lahko dela začeli še letos. Ker bo nov zdravstveni center pobral večje število parkirišč, bomo morali nadgraditi parkirno hišo Sonce za dve nadstropji,« pojasnjuje koprski župan.
Med večjimi naložbami omeni še prenovo kopališča Žusterna, kjer so dela začeli že januarja. Vrednost ureditve kopališča znaša 900.000 evrov. Šele po poletju se bodo lahko lotili še obnove otroškega bazena in gostinskega objekta. To pa seveda ne bo končna rešitev tega kopališča. Največji zalogaj čaka občino šele v naslednjem mandatu. To je ureditev izpusta meteornih vod iz Žusterne, ki priteče v neposredno bližino kopališča Žusterna. Tudi pri tem projektu zamujajo, saj so pred nekaj leti inšpektorji prepovedali kopanje na tem kopališču, ker neurejena kanalizacija v Žusterni onesnažuje morje. Župan pravi, da šele pripravljajo projektno dokumentacijo, da bo ločevanje meteorne in fekalne kanalizacije terjalo več milijonov evrov vlaganj, a tudi najmanj tri leta dela.
Nedaleč od kopališča Žusterna že drugi mandat čaka na uresničitev obljubljeno dvigalo z obale na Markovec, ki ga je velikopotezno zastavil predhodnik Boris Popovič, vendar načrta ni utegnil uresničiti. Župan Aleš Bržan pri tem projektu ni najbolj prepričljiv. Pove nam, da je projekte za dvigalo izdelal arhitekt Franci Pirš (isti arhitekt, kot je snoval dvigalo na Markovec že po Popovičevih zamislih), le da ga je Bržan zastavil bistveno skromneje in brez visokega razglednega stolpa. Težava pri uresničitvi dvigala sta dve zemljišči. Eno je last podjetnika Milana Mandarića, od katerega so ga nekaj že odkupili, nekaj še morajo. Drugo zemljišče je bilo nekoč v občinski lasti, občina ga je leta 2015 brezplačno prenesla na Dars, ki ga je potreboval za gradnjo predora Markovec. Zdaj ga pa Dars ne želi brezplačno vrniti občini, saj zanj zahteva vsaj milijon evrov. O pridobivanju tega zemljišča potekajo dogovori in različni formalni postopki, vendar bo trajalo še vsaj nekaj mesecev, preden ga občina pridobi. Šele po pridobitvi zemljišč bo lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje. Aleš Bržan trdi, da bi dvigalo in objekti pod njim stali občino okrog šest milijonov evrov. Napoveduje tudi, da ga bodo lahko začeli graditi prihodnje leto, še pred koncem mandata.
Projekte za vodo šele naročajo
Čeprav se v koprski občini postavljajo z uresničevanjem nekaterih infrastrukturnih projektov, pa ostajata ahilova peta vseh štirih županov štirih istrskih občin dva projekta: oskrba Istre z vodo in tranzitni promet v Istro, ki v marsičem ovirata gospodarski razvoj Istre. Še najbolj zvenečo rešitev za oskrbo južnoprimorskih občin z vodo je pripravilo 12 občin, štiri regionalna vodovodna podjetja in ministrstvo za naravne vire in prostor. Za projekt povezovanja štirih vodovodov in odpravo vodnih izgub v omrežjih bodo iz državnih in evropskih sredstev namenili 117 milijonov evrov. Zdaj šele začenjajo postopke izbire projektantov. Projekti bi morali biti izdelani v letu dni, prihodnje leto pa bi morali pridobiti zemljišča in gradbena dovoljenja, če bi zares hoteli graditi in v manj kot treh letih zgraditi povezovalne cevovode med regijami. Najpomembnejša povezovalna vodovoda bi bila dva. Prvi bo omogočil večji prenos vode iz črpališča Klariči (pri Brestovici) do Rodika. Ta vir Kraškega vodovoda Sežana naj bi leta 2029 Istri omogočil dodatnih 50 litrov vode na sekundo. Enako dodatno količino vode (50 litrov na sekundo) pa naj bi do Rodika pripeljali tudi iz postojnskega vodovoda (Kovod Postojna), za kar je treba zgraditi povsem nov cevovod. Poleg teh vodovodov pa bi štirje regionalni vodovodi že morali začeti z zamenjavo luknjičastih starih cevi, ki v vseh primorskih (z vodo ne najbolj bogatih) občinah povzročajo velike izgube vode v omrežju. Popravilo dotrajanih cevi se zdi še najhitreje uresničljiv del ohranjanja razpoložljive vode. Pri pridobivanju soglasij oziroma služnosti za gradnjo novih cevi so imeli namreč na Krasu pred 14 leti že veliko slabih izkušenj in so enkrat že izgubili obljubljenih več kot 50 milijonov evrov evropskih sredstev za pridobitev več vode s Krasa. Ali jim bo uspelo do konca prihodnjega leta pridobiti vsa potrebna soglasja oziroma služnosti, bomo videli čez leto ali dve. Od velike suše je minilo že več kot 30 mesecev. Prebivalci Istre so pričakovali, da bi v tem času morali biti že zdavnaj narejeni vsi ti projekti, ki jih v teh dneh šele naročajo. Če dodamo, da v Istri vsaj 40 let moledujejo za stabilnejši vodni vir, lahko razumemo skepso in zadržanost ob vseh napovedih in obljubah ter nadaljnjem več kot počasnem reševanju strateškega vprašanja. Niti tokrat za zamude ni krivo pomanjkanje denarja.
Tranzitne ceste v Istri država in Dars nočeta
Zelo podoben položaj je tudi pri reševanju tranzitnega prometa v hrvaško Istro. Državni prostorski načrt za cesto med Bertoki, Šmarjami in Dragonjo pripravljajo že 21 let. Po vseh razpravah in pritožbah krajanov Šalare šele zdaj pripravljajo prostorski predlog, da bi del ceste (kilometer ali dva) morda vkopali pod zemljo. Očitno bo še nekaj let trajalo, da bo državni načrt sprejet. Nihče na ministrstvu ne prevzame odgovornosti, Kopru pa hkrati že vsaj osem let obljubljajo, da bodo z rekonstrukcijo obstoječe Šmarske ceste za silo rešili promet, ki se skozi mesto vali proti Hrvaški. Za te zasilne rešitve bi potrebovali 35 milijonov evrov, gradili bi jih tri leta in ves ta čas dodatno ovirali promet. V treh letih bi lahko zgradili velik del končne rešitve (hitre ceste Bertoki-Dragonja) in denarja ne bi zapravljali. Več kot očitno je, da cestnega rebusa v Kopru pristojni na ministrstvu in Darsu nočejo rešiti.
Za reševanje cestnega problema (tudi za razvinjetenje edine državne ceste, ki gre skozi Koper), kot tudi za hitrejšo rešitev oskrbe z vodo, pa istrski župani v nobenem dosedanjem mandatu, ne glede na politično barvo, niso bili uspešni. Očitno niso prepričljivi in ne znajo.
Črna pika županu Bržanu
Črno piko pa si koprski župan Aleš Bržan zasluži zaradi nenehnih kratkih stikov z vodstvom Gledališča Koper. Nedavno se je župan odločil, da mu odvzame majhen prostor (kakih 40 kvadratnih metrov) v pritličju ob gledališkem foajeju, ki služi gledališču za pogostitve, druženja po prireditvah, za tiskovne konference, izobraževanja in vrsto drugih, z gledališčem povezanih dogodkov. Ta prostor želi župan dodeliti Slovenskemu društvu za duševno zdravje Šent iz Ljubljane, da bi v njem odprl manjši gostinski prostor. Kot da v mestnem jedru župan ne najde drugega primernejšega prostora za sicer pohvale vreden namen. Zakaj je treba prostor vzeti že tako majhnemu in utesnjenemu gledališču, ve samo župan. Če bi vsaj občasno zahajal v gledališče, bi razumel, kako utesnjeno je to zelo aktivno gledališče. Tisti, ki vedo za kratke stike med županovim uradom in vodstvom gledališča, so nam zatrdili, da gre za več kot očitno nagajanje direktorici Katji Pegan, ker ga politično ne podpira. Odvzem večnamenskega gledališkega prostora, ki nedvomno bogati gledališko dejavnost in je nujno potreben zanjo, in njegova dodelitev za kavarno drugemu društvu zagotovo ne kaže na preudarnost županovega odločanja. Znamenita filmska klasika Billyja Wilderja Nekateri so za vroče se konča z mislijo ‘Nihče ni popoln’. Niti koprski župan.
