Začetek del v Jernejevem kanalu

Danes so se s slovesnostjo začela dela v Jernejevem kanalu. Med drugim bodo zgradili lesen mostovž ter sanirali degradirano in dolga leta zanemarjeno območje kanala. Kot so sporočili iz javnega podjetja Okolje Piran je naložba vredna skoraj 2,5 milijona evrov.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Javno podjetje Okolje Piran je od Direkcije Republike Slovenije za vode pridobilo vodno dovoljenje za ureditev krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu 18. septembra 2020, z upravljanjem kanala pa uradno pričelo 7. maja 2021, ko je bil objavljen občinski Odlok o upravljanju pristanišča. Urejanja razmer se je lotilo sistematično, z obsežnimi vzdrževalnimi deli, odstranitvijo potopljenih plovil, sklenitvijo dogovora o plačevanju vzdrževalnine z obstoječimi uporabniki in pripravo več dokumentov, potrebnih za ureditev stanja. Pri projektnem podjetju Izvor je naročilo izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljena za 1178 metrov dolg in 3,5 metra širok leseni mostovž, pridobilo vsa potrebna soglasja ter dne 30. 5. 2022 tudi prejelo gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno 10. 6. 2022.

Projekt predvideva izgradnjo 1178 metrov dolgega dvonivojskega lesenega mostovža s sedmimi pomoli in 280 urejenimi privezi za plovila dolžine do 6 metrov. Mostovž bo potekal ob desnem bregu kanala in bo v širini 2,4 metra namenjen sprehajalcem, spodnji podest v širini 1,4 metra pa dostopu do čolnov. Na trasi so predvidene tudi tri razširitve, medtem ko bo dostop nanj možen preko brvi na devetih vstopnih točkah.

Naložbo v višini 2.479.124,56 evrov bo v celoti financiralo Okolje Piran. Pripravljena in potrjena novelacija investicijskega programa na občinskem svetu, ki jo je bilo potrebno pripraviti zaradi zvišanja cen gradbenega materiala, kaže, da se vsi stroški pokrivajo iz namensko zbranih finančnih sredstev in po koncu 30-letne amortizacijske dobe projekt izkazuje pozitivni rezultat poslovanja, kar dovolj jasno kaže na samovzdržnost projekta, pojasnjujejo v Okolju Piran, ki je v ta namen na razpisu Slovenskega regionalno razvojnega sklada pridobilo tudi dolgoročni kredit, medtem ko so ostala denarna sredstva zagotovljena delno iz naslova nekoriščenega dela kredita pri Delavski hranilnici, preostanek pa od prodaje nepremičnine Košta.