Nenapisano pravilo, da vsaki novi vladi damo sto dni miru, mi nikoli ni bilo povsem jasno. Zakaj? Ne spomnim se, da bi kdaj v svoji karieri dobil sto dni časa, ko nadrejeni ali lastniki ne bi ocenjevali mojega dela. Primer: pred mesecem dni smo začeli ustvarjati nov portal Obala plus. Vsak dan dobivamo mnenja bralcev o objavljenih vsebinah, od prvega dne pa pohvale in kritike na dizajn. Nikomur nisem odgovoril, da naj me pa sedaj sto dni pusti pri miru. Za to idejo verjetno tudi stoji predpostavka, da nekdo, ki je zmagal na volitvah, še ne zna zares vladati in da mu moramo najprej dati čas, da se tega nauči. Mislim, da ga nimamo. In še nenazadnje mi ni bilo popolnoma jasno, ali se teh sto dni morajo drugače obnašati samo politiki ali kar vsi skupaj, vključno z novinarji. Kot da sto dni novinarji ne bi opravljali svojega posla ali kot aktivni državljani ne bi preveč naglas opozarjali na napake. Skratka, to pravilo mi ni všeč. Po drugi strani pa imamo za sabo zelo zoprno obdobje. Demonstracije, maske, zapiranja v občine, zapiranje šol, življenje iz dneva v dan z odredbami sprejetimi pozno ponoči. In zato nam vsem skupaj mogoče zares paše sto dni počitka od politike. Če temu dodamo še izjemno hiter začetek poletja, pridemo mogoče zares v situacijo, ko je politika izginila iz vsakodnevnega pogovora.
Ampak ne lokalna. Na eni strani lokalni politiki vedo, da imajo le še par mesecev časa, da kaj naredijo. Eni hitijo s sprejetjem različnih ukrepov, ki so v bistvu samo usluge svojim političnim prijateljem (o tem bomo temeljito pisali v naslednji številki: o politiki v svoji najslabši izvedbi, ki jo nekateri razumejo zgolj kot trgovanje za lastno dobro). Na drugi strani pa je to čas, od katerega imamo lahko tudi »navadni« občani nekaj. Asfaltirane ceste (ki jih prej ni nihče pogledal), odpiranje šol, vrtcev …
In zato pač nimamo sto dni časa, da bi počivali in čakali. Tudi o tem bomo govorili na zadnjem pogovoru danes ob 21.00. na Martinčevem trgu v Kopru. Vabljeni vsi.
