Bazilika (Ocimum basilicum) je eno izmed najbolj priljubljenih in prepoznavnih zelišč na svetu. Njena sveža, rahlo sladka aroma, ki spominja na klinčke in janež, je že tisočletja nepogrešljiv del sredozemske, predvsem italijanske kuhinje. A poleg tega, da popestri skoraj vsako jed, je tudi izjemno koristna za zdravje in preprosta za gojenje – tako na vrtu kot na okenski polici.
Zakaj je bazilika tako dobra?
Ni naključje, da so baziliko v antičnih kulturah imenovali kar »kraljevska rastlina« – kar nakazuje že samo njeno ime, ki izhaja iz grške besede basileus (kralj).
Bazilika namreč ni le okusna, ampak tudi zdravilna rastlina. Njeni listi vsebujejo veliko antioksidantov, ki pomagajo v boju proti vnetjem in prostim radikalom. Mineralne snovi v baziliki pa na telo delujejo bazično. Bazilika poživlja telo in spodbuja koncentracijo, zato ni čudno, da je že v srednjem veku veljala za sredstvo proti melanholiji in depresiji.
Deluje tudi rahlo protibakterijsko in podpira prebavo. V aromaterapiji naj bi njen vonj deloval pomirjujoče in izboljševal razpoloženje.
Kako jo uporabljati?
Bazilika se najbolje obnese sveža, zato je priporočljivo, da jo gojite v bližini kuhinje – na vrtu, balkonu ali okenski polici, da bo vedno pri roki. Vsekakor je baziliko jedem najbolje dodati proti koncu kuhanja, da se ne izgubi njena aroma.
Dodamo jo lahko različnim solatam, paradižnikovim jedem, testeninam, juham, picam ali jo uporabimo kot glavno sestavino slovitega pesta alla genovese.
Tisti bolj pogumni jo lahko poskusite tudi v kombinaciji s sadjem – mango ali ananas z baziliko ustvarita presenetljivo svežo in eksotično kombinacijo, ki odlično deluje v sadnih solatah, smutijih ali celo kot nenavadna osnova za sorbet.
Lahko jo tudi zamrznemo ali posušimo, čeprav pri slednjem izgubi del svoje intenzivnosti.
Enostavno gojenje
Bazilika je enoletnica in eno najlažjih zelišč za vzgojo doma. Raste hitro, uspeva v lončkih, gredicah ali okenskih koritih. Potrebuje veliko sonca (vsaj 6 ur dnevno), redno zalivanje in zaščito pred prepihom in mrazom. Najbolje ji dene toplo vreme, zato jo sadimo šele po zadnjih spomladanskih pozebah.
